Preveč vode, premalo vode: Ekskurzija v Dunajski gozd

Kako droni odkrivajo nezakonita kurišča? Kako se lahko naselja zaščitijo pred naslednjo poplavo? Kaj imajo skupnega gozdni požari in zemeljski plazovi? Odgovore na ta vprašanja so novembra 2024 v okviru projekta MultiBios iskali udeleženci_ke ekskurzije v biosferni rezervat Dunajski gozd.

Biosferni rezervati z izobraževanjem in povezovanjem pomembno prispevajo k obvladovanju podnebnih tveganj. V projektu MultiBios, v katerem sodeluje tudi CIPRA, delijo svoje izkušnje. Konec novembra 2024 je projektna skupina obiskala projekt protipoplavne zaščite v Trstingtalu/A. Tam so zgradili 2 kilometra dolg protipoplavni jez, tik ob stanovanjskih naseljih. Septembra 2024, nekaj mesecev po koncu gradnje, je prišlo do poplave stoletja. Jez je vzdržal, kritični glasovi so utihnili. »Jez je vzdržal in preprečil milijonsko škodo,« pravi župan Daniel Pongratz, »vsi smo si neznansko oddahnili.«

Gozdni požari in plazovi

Novembra 2021 je na strmih pobočjih v okolici Schwarzau im Gebirge/A, južno od Dunajskega gozda, izbruhnil gozdni požar. »Takrat je bilo zelo vroče, suho kot prah, pihal je veter in videlo se je, kako se požar širi z visoko hitrostjo,« je na delavnici MultiBios pojasnil upravitelj gozda, Peter Lepkovicz. Ogenj je izbruhnil zaradi tabornega ognja. V desetih urah je pogorela gozdna površina v velikosti 140 nogometnih igrišč. Danes brezpilotna letala, opremljena s termovizijskimi kamerami, preletavajo regijo in iščejo nezakonita kurišča. Mrtvi les, prečno položena drevesna debla in namerno ustvarjene jase in čistine v gozdu lahko omejijo požar. Požgane gozdne površine bi bilo treba uporabiti za izobraževanje, pravi Verena Gruber. Kot gozdna pedagoginja s šolskimi razredi raziskuje Biosferni rezervat Salzburg Lungau in je članica komisije za opozarjanje pred plazovi: »Tako kot pri plazovih je tudi v tem primeru treba apelirati na čustva ljudi, sicer si tega ne bodo zapomnili.«

Raziskave skupaj s prizadetimi

Podlubnik, vetrolom, snegolom: takšni dogodki neposredno vplivajo na uporabnike zemljišč, kot so gozdarski in kmetijski obrati. Raziskovalna skupina MultiBios je z njimi opravila intervjuje v več biosfernih rezervatih. Claudine Egger z Inštituta za socialno ekologijo na dunajski Univerzi za naravne vire in uporabne življenjske vede pojasnjuje, da so mnogi prepričani, da je treba »gozd opredeliti na novo«. Njen kolega Peter Fichtinger je opravil intervjuje z uporabniki zemljišč v Dunajskem gozdu. Dolgotrajna sušna obdobja na eni in obilne padavine na drugi strani - to je kompleksna tema, glede katere je tehnično gledano mogoče storiti razmeroma malo. »Za reševanje tovrstnih težav je potreben sistemski pristop na regionalni ravni,« meni Fichtinger.

Viri in dodatne informacije:

www.cipra.org/multibios (de, fr, it, sl), https://noe.orf.at/stories/3258462/ (de), www.derstandard.at/consent/tcf/story/2000130726488/waldbrand-im-rax-gebiet-verhaeltnismaessig-ruhige-nacht-aber-keine-entwarnung (de), www.biosphaerenpark.eu/workshop-wienerwald-multibios-projekt (de), https://boku.ac.at/wiso/sec (de, en), https://www.bpww.at/de (de, en), https://nationalpark.ch/about/netzwerke/biosphaerenreservat/forschung/ (de), https://biosphaerenpark.vulkanland.at/kommunikation/forschungsprojekt-zu-naturgefahren-multibios/ (de), https://forschung.boku.ac.at/en/projects/15335 (en)

 

CIPRA podkast o ekskurziji:
(v nemškem jeziku)