Pokrajina je stvar okusa

Večina od nas ima bolj ali manj jasno sliko o tem, kaj je lepa pokrajina. Slike, ki se pojavijo pred notranjim očesom, so idilični prikaz gora, gozdov, rek in potokov, tradicionalnih kmetij in ličnih krajev, ne pa urbane pokrajine. Te slike ne nastajajo naključno, saj so našo percepcijo pokrajine zaznamovale romantične predstave in slike alpske pokrajine 19. stoletja, v katerih se vzvišeno prepleta z idiličnim. Sodobna pokrajinska fotografija je take predstave na globalni ravni še razširila in tako je danes (gorska) pokrajina nekakšna mednarodna blagovna znamka, ki jo je mogoče tržiti v turistične namene.
Toda ne živimo le v idilični pokrajini in ko gre za njen razvoj, ni vedno v ospredju le estetski vidik. Pogosto se pogledi na to, kakšen naj bo razvoj pokrajine in katere storitve naj ta zagotavlja, precej razhajajo. Glede na fokus, interese in odnos opazovalca ali opazovalke so v ospredju drugi vidiki pokrajinskega ensemble. Za znanstveno preučevanje teh oblik percepcije obstajajo različne možnosti in ena od teh je tako imenovani model štirih polov.

Onstran idile
V modelu se naravna osnova pokrajine in njeni kulturni pomeni soočajo z individuumom, posameznikom, in družbo. Med štirimi poli poteka proces zaznavanja, ki se glede na vsakokratne interese in osredotočenost opazovalca včasih bolj približa enemu, spet drugič drugemu polu, vedno pa gre za medsebojno vplivanje vseh štirih polov. Naravnih pojavov ni mogoče obravnavati, ne da bi jim pripisali kulturni pomen, prav tako ima lahko tudi opazovalec osebne preference oz. si postavlja prioritete, a svoj pogled oblikuje tudi kot član družbe.

V polje, ki je razpeto med posameznimi poli, je umeščenih šest med seboj prekrivajočih se dimenzij, ki so nekakšna »očala« za opazovanje pokrajine. Pri fizično-senzualni dimenziji gre za percepcijo pokrajine z vsemi čuti, pri identifikacijski dimenziji so v ospredju domovin­ska čustva, pri estetski dimenziji gre za lepoto pokrajine in njenih elementov. V razpravah o razvoju pokrajine je pogosto v ospredju ekonomska dimenzija, še zlasti takrat, ko ima zemljišče lastnika. Tesno povezana s tem je politična dimenzija, saj je razvoj pokrajine večinoma povezan s pogajalskimi procesi. Ekološka dimenzija pa je osredotočena na naravne vidike, kot je npr. biotska raznovrstnost.

»Pokrajina« kot splošno razumljiv koncept

Očitno je torej, da se glede na interese in situacijo v razmerju do pokrajine postavljajo druge zahteve, ki se med seboj vedno ne skla­dajo. To je vidno v razpravah o energetskih projektih, kot so vetrne elektrarne ali hidroelektrarne, in o regionalnih naravnih ali narodnih parkih. Ali bi ta območja s svojimi pokrajinami morala omogočati trajnostni razvoj regije ali čim večjo biotsko ra­znovrstnost? Ekonomski argumenti v takem primeru pogosto na­sprotujejo naravovarstvenim, eni in drugi pa vplivajo na možnosti identifikacije s pokrajino. Poleg tega pokrajine v maloštevilnih pri­merih predstavljajo politično enotnost. Ravno tako heterogena so lastniška razmerja.

Kljub vsem tem izzivom se zdi bolj smiselno govoriti o storitvah, potencialih ali deficitih »pokrajine« kot o ekosistemih ali prostorih, ki zagotavljajo storitve ali za katere so značilne določene lastno­sti. Pokrajina je namreč splošno razumljiv koncept, o katerem se je mogoče enostavno pogovarjati in pogajati. Posledično pa morajo biti pri načrtovanih spremembah poleg različnih interesov upošte­vana in aktivno obravnavana tudi stališča in občutenja sodelujočih deležnikov. Projekti, zaradi katerih v alpski pokrajini prihaja do spre­memb (npr. zavarovana območja, turistična infrastruktura, objekti za proizvodnjo energije), se pogosto zaznavajo kot ideje iz »ravnin­skih predelov«, ki omejujejo enakopravnost »hribovskega prebival­stva«. Treba bo torej (vnovič) vzpostaviti ravnovesje, ki bo omogoči­lo, da bodo pogajanja o različnih vrednotah potekala ob vzajemnem priznavanju zaslug in zahtev. In tukaj lahko kot ustrezen instrument deluje prav koncept, ki mu pravimo »pokrajina«.

Norman Backhaus Univerza v Zürichu, Švica

www.normanbackhaus.ch (en)

Backhaus, N., Reichler, C. & Stremlow, M., 2007. Alpenlandschaften: Von der Vorstellung zur Handlung – Thematische Synthese zum Forschungsschwerpunkt I »Prozesse der Wahrnehmung« des NFP 48, Zurich: vdf.

Vir in nadaljnje informacije: www.cipra.org/alpe-na-odru