Ko se podamo v neznano
Christine Eben bo pozneje v svojem poročilu zapisala: »Spet smo oblikovali skupine, katerih člani in članice so bili različne starosti in nacionalnosti – da je to najboljša rešitev, se je pokazalo že na prejšnjih delavnicah. Gre za prihodnji razvoj, zato je pomembna zlasti izmenjava z mladimi.«
Če je le bilo možno, se je Christine, ki živi v Münchnu, v zadnjih desetih letih udeležila vsake prireditve v organizaciji CIPRE International in o vsaki napisala poročilo. Tako tudi o delavnicah projekta I-LivAlps, nazadnje septembra 2017 v Stroppu v italijanski dolini Maire. Najprej je poročala le matični organizaciji, nemškim Prijateljem narave, sedaj pa poroča tudi vsem članskim organizacijam CIPRE Nemčija in sicer kot podpredsednica njenega upravnega odbora. Christine je vezni člen med organizacijami in generacijami, med regionalno, nacionalno in mednarodno ravnijo.
Delavnice, na katerih sodelujejo mladi, so za upokojeno sodnico pomembna nova izkušnja. Največji izziv zanjo je bila odločitev, da se pri svojih letih poda v neznano. V Stroppu je pozorno spremljala razprave na temo prebivanja in zaposlovanja, ki so potekale v manjši skupini. Da pa bi v razpravi sama sodelovala v angleškem jeziku, je zanjo še vedno težka naloga, zato že nekaj časa obiskuje tečaj, kjer dopolnjuje znanje svoje šolske angleščine. Da se bo z mladimi lahko bolje sporazumevala, doda.
In kaj je pridobila z udeležbo na delavnicah? Christine pravi, da občutek, da »lahko skupaj nekaj oblikujemo.« Socialne inovacije, tema četrte delavnice projekta i-LivAlps, se odlično ujema z načeli Prijateljev narave, ki niso le okoljska organizacija, temveč v ospredje postavljajo tudi socialno odgovornost. »Kar počnemo v Stroppu, lahko prenesem na svojo organizacijo in za to v njej tudi najdem posluh.«