Kako zdrave so še Alpe?

Podnebne spremembe spreminjajo profil tveganja v alpskem prostoru in sosednjih regijah. Vedno bolj je jasno, kako močno je zdravje tega življenjskega prostora in njegovih prebivalcev prepleteno z ritmom podnebja. V zadnjem desetletju so dolgotrajna obdobja vročine in suše močno prizadela alpske ekosisteme in skupnosti, ki so od njih odvisne. Posledice vključujejo zmanjšanje debeline in trajanja snežne odeje na nizkih nadmorskih višinah, izgubo ledeniške mase, povečano odmrzovanje večnega ledu (permafrost), več in vedno večja ledeniška jezera. Na splošno se bodo ti trendi v 21. stoletju (odvisno od podnebnih scenarijev) nadaljevali ali morda še okrepili, kar bo imelo negativne posledice za gorsko kriosfero, biotsko raznovrstnost, ekosistemske storitve in blaginjo ljudi.

Novi stresni dejavniki 
Sedanje raziskave o vplivih podnebnih sprememb na gorska območja so doslej le obrobno obravnavale učinke naraščajočih temperatur na zdravje in zapletene odnose med gorskimi in nižinskimi območji. Prizadevanja za razumevanje posledic so se pogosto osredotočala na ekološke in hidrološke spremembe v Alpah, včasih pa so spregledala pomembno zdravstveno razsežnost. Vendar se prav v edinstvenem medsebojnem vplivu med nadmorsko višino in podnebjem skrivajo pomembna spoznanja o posledicah za zdravje. Lokalna favna in flora ter človeško prebivalstvo, ki so se dolgo prilagajali hladnejšemu podnebju, se soočajo s stresnimi dejavniki brez primere, ki se še povečujejo zlasti v urbanih območjih v ozkih alpskih dolinah. Neposredni učinki podnebnih sprememb na zdravje ljudi vključujejo povečano tveganje za bolezni in poškodbe, povezane s podnebjem, višjo stopnjo umrljivosti ter porast bolezni srca in ožilja.  Podnebne spremembe imajo lahko tudi posredne učinke, med drugim na duševno zdravje in dobro počutje. Poleg tega lahko podnebne spremembe vplivajo na kakovost zraka in povzročijo povečano tveganje onesnaženosti zraka. Posledice so v Alpah različne in odvisne od družbenega, gospodarskega in kulturnega okolja, ki lahko vplive in tveganja, povezana s podnebjem, tako poslabšuje kot tudi blaži. Če se temperature zvišujejo, to ogroža stabilnost gorskih območij. Posledica tega je večje število zemeljskih plazov in poplav, kot je leta 2022 poročal tudi Medvladni odbor za podnebne spremembe. 

Zaščita pred ekstremnimi vremenskimi razmerami 
Kljub tem različnim izzivom ima alpski prostor velik potencial za krepitev blaginje in blažitev podnebnih sprememb. Raznolike naravne pokrajine in različne nadmorske višine ponujajo široko paleto prostočasnih dejavnosti, ki spodbujajo telesno zdravje in duševno ravnovesje. Poleg tega so zaradi višjih temperatur in ekstremne vročine na nižjih nadmorskih višinah nekatere gorske regije postale privlačnejše za poletni obisk, saj nudijo ustrezno zaščito pred vročinskimi valovi. Alpska regija ponazarja
zapletene odnose med varstvom okolja, javnim zdravjem in prilagajanjem podnebnim spremembam. Z varovanjem gozdov, ki nas ščitijo pred nevarnostmi skalnih podorov in hudournikov, ter s trajnostno rabo vode povečujemo odpornost narave in hkrati izboljšujemo svoje sposobnosti prilagajanja. Trajnostni turizem, spodbude za okolju prijazna pospretovanja in podpora lokalnemu, okolju prijaznemu kmetijstvu so načini ohranjanja alpske pokrajine in spodbujanja podnebju prilagojenega načina življenja. Pobude za zeleno energijo – kot so sončne in vetrne elektrarne, ki so skrbno vključene v alpsko infrastrukturo – zmanjšujejo odvisnost od fosilnih goriv in onesnaževanje zraka. Podobno arhitekturni dosežki, kot so energetsko učinkovite stavbe, ki so usklajene z naravnim okoljem, krepijo odpornost na podnebne ekstreme in hkrati spodbujajo bolj zdravo notranje okolje. Izobraževanje in raziskave so ključnega pomena za odkrivanje povezav med zdravjem Alp in podnebnimi spremembami. Navsezadnje »Zdrave Alpe, zdravi ljudje« predstavljajo strateški imperativ, ki ne določa le dobrega počutja alpskega prebivalstva, temveč lahko služi tudi kot navdihujoč model za odpornost in simbiozo z naravo.

Veruska Muccione, višja znanstvenica na Inštitutu za geografijo Univerze v Zürichu in znanstvenica v vodstvu švicarskega Zveznega inštituta za raziskave gozdov, snega in pokrajine (WSL). Njene raziskave se osredotočajo na podnebna tveganja, prilagajanje in odločitve o prilagajanju s posebnim poudarkom na gorskih in urbanih območjih. Vodila je več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov, namenjenih razumevanju vplivov podnebnih sprememb na vodne vire, naravne nevarnosti in zdravje ter ocenjevanju rešitev za prilagajanje. Bila je tudi glavna avtorica v delovni skupini II šestega ocenjevalnega poročila IPCC in sicer poglavja »Evropa« in presečnega poglavja »Gore«.