Bitka za alpsko vodo

»Tudi če v njih teče premalo, da bi nahranile ekosisteme, je to le malo preveč, da bi jih končno pustili pri miru,« piše Kaspar Schuler, izvršni direktor CIPRE International, v uvodnem gostujočem članku o alpskih rekah za letošnji Letopis Alpskega kluba. Zaradi globalnega segrevanja so obeti za alpske ledenike in rezervoarje usodni, prav tako ni mogoče izključiti vseevropske krize pri distribuciji alpske vode, pravi Schuler. Leta 2014 je bilo na primer v Franciji ugotovljeno, da se bo odvzem vode iz reke Rone do leta 2026 povečal za 30 odstotkov. To bo prizadelo predvsem elektrarne, nenazadnje tudi francoske jedrske elektrarne, ki iz te alpske reke, ki ima sicer v primeru dolgotrajne suše premalo vode, odjemajo velike količine hladilne vode. »Ker bodo suše in sušna obdobja v prihodnosti vse pogostejša, bo to postalo notranjeevropsko vprašanje. Osrednji alpski državi Avstrija in Švica želita še več svoje alpske vode shraniti na višinah, da bi jo pozimi spremenili v električno energijo in umetni sneg za zimski turizem. Po drugi strani pa bodo njihove južne in severne sosede vse bolj potrebovale poletno vodo - za napajanje podtalnice, namakanje v kmetijstvu, oskrbo s pitno vodo in industrijo.« Obstaja velika skrb, da se bodo vodno-ekološka prizadevanja, da se ohranijo in okrepijo biotopi ob vodotokih in velika raznolikost vrst na tamkajšnjih poplavnih območjih, v tem konfliktu rabe popolnoma izgubila.

Zavezani k varovanju zadnjih rečnih vodotokov

Kljub tem nasprotujočim si ciljem je v razmahu gradnja hidroelektrarn in zlasti črpalnih elektrarn, ki s črpanjem vode v akumulacije, kot piše Schuler, »uničijo« približno 20 odstotkov svoje uporabne proizvodnje energije. »Ampak dokler razlika v ceni med kupljeno električno energijo iz črpalnih elektrarn in prodano vršno električno energijo nadomesti omenjene izgube pri črpanju, je ta poslovni model dobičkonosen.« Za gradnjo novih akumulacijskih jezer so še posebej zanimiva nekatera nova ledeniška predgorja v Švici, ki so nastala zaradi podnebne krize, medtem ko naj bi drugod, kot na primer v Avstriji, za proizvodnjo energije žrtvovali visokogorska barja. Schuler poudarja, da že obstajajo druge tehnične možnosti za shranjevanje energije. Države podpisnice Alpske konvencije so že leta 2020 izdale skupno izjavo, da bi pred popolnim razmahom hidroenergetike zaščitile še zadnje neokrnjene reke in potoke. Spomladi 2023 je CIPRA vložila pritožbo pri Odboru za preverjanje v okviru Alpske konvencije. V njej je pozvala k poglobljeni preiskavi, ali zakoni o pospeševanju proizvodnje električne energije v Švici in EU kršijo različne protokole Alpske konvencije. Medtem ko Švica načeloma zanika svojo obveznost, da bi v zvezi s tem morala opraviti preiskavo, naj bi Odbor za preverjanje Alpske konvencije oktobra 2024 obravnaval tozadevno mnenje Evropske Komisije.

Osemstranski gostujoči članek Kasparja Schulerja v Letopisu Alpskega kluba 2025 je na voljo v nemškem jeziku v formatu PDF na naslednji povezavi: Letopis Alpskega kluba 2025 (de)