Novice
Posvet: Zakaj nas delci iz prometa motijo, iz dimnika pa ne?
Individualna kurišča so poleg prometa eden največjih virov onesnaženja zraka. Medtem ko smo pri zmanjševanju izpustov iz prometa dosegli napredek, tega pri individualnih kuriščih še ni. Namen posveta je združiti deležnike ob upoštevanju nove Direktive o kakovosti zunanjega zraka ter izpostaviti ključne izzive v Sloveniji, predvsem v povezavi z individualnimi kurišči in kakovostjo zraka. Za učinkovito reševanje teh izzivov bo treba združiti moči, sprejeti drzne odločitve in prilagoditi pravne okvire. Ob bolj jasni komunikaciji bodo ključni tudi ambicioznejši politični ukrepi.
Vabilo na delavnico: Krepitev kompetenc za zaposljivost na podeželju
Mladi med 16. - 30. letom, lepo vabljeni, da se udeležite brezplačne delavnice - Krepitev kompetenc za zaposljivost v zelenem sektorju na podeželju, ki jo bomo izvedli v ponedeljek, 25. 11. 2024, v Info točki Okoljskega centra na Trubarjevi 50 v Ljubljani.
Sodelovanje na področju zaščite čred
Kakšna je prihodnost pašništva? Dnevi varstva čred, ki so potekali konec oktobra 2024 v Salernu, na katerih je sodeloval projekt CIPRE »Dialog o volku: krepitev pastirskih mrež v Alpah«, so bili namenjeni izmenjavi znanja in izkušenj o ravnanju z volkovi v Alpah.
Bitka za alpsko vodo
Oživitev hidroenergetskega razcveta: pred 70 leti so številne alpske reke zajezili za elektrarne in pozidali dragocene visoke doline. Danes nove želje ogrožajo njihove ekološke funkcije. Spričo izginjanja ledenikov in vse večjih potreb po izkoriščanju se obeta bitka za razdelitev naravnih virov.
Kamnito bogastvo
Delavnice, izleti, umetniške razglednice, podcasti: rezultati projekta CIPRE SteinReich, ki se je osredotočil na suhe kamnite zidove in kamnite gomile, so raznoliki in oprijemljivi.
Kaj pomeni dobro jesti?
V lokalnem okolju in na trajnosten način pridelana in predelana zdrava hrana, ki jo ponujajo v šolski kuhinji lokalne šole v francoskem Pertuisu, ter umetniško soočenje s prehransko pokrajino v Lihtenštajnu sta ključna dosežka projekta CIPRE Bon Appétit!.
Model upravljanja območja Jelovice
Obnova poškodovanega gozda in druge dobre prakse: v okviru projekta JeloviZa se je implementiral model upravljanja občutljivega naravnega območja v Sloveniji.
Po poplavah
Katero vlogo bi lahko pri obvladovanju podnebnih tveganj imeli biosferni rezervati, je bila osrednja tema mednarodne delavnice, ki je v okviru projekta MultiBios potekala aprila 2024 v Bad Kleinkirchheimu/A. Udeleženci delavnice so si ob tej priložnosti na terenu ogledali tudi posledice močnega deževja in poplav, ki so pred dvema letoma prizadele dolino Gegendtal.
Pesticidi v gorah
Pesticidi škodujejo rastlinam ter ogrožajo zdravje ljudi in živali. Kot kažejo ugotovitve pred kratkim opravljene nove študije, so v italijanski dolini Val Venosta/Vinschgau, največjem pridelovalnem območju jablan v Evropi, pesticide zaznali tudi v višjih nadmorskih višinah in zunaj meja doline.
Naravno pestrost spodbuja tudi kamenje
Kaj imajo skupnega velika volnata čebela, zavarovani nižinski urh, živahna mravlja in bela homulica? Vsi se ugodno počutijo v kamnitih habitatih – v in ob kupih zloženega kamenja, ki jih CIPRA v okviru projekta KamnitoBogastvo postavlja na območju sedmih pilotnih regij.
Alpska sezona na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine
Decembra 2023 je Unescov medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine človeštva na svoj seznam uvrstil tradicijo alpske sezone. To kmetijsko dejavnost v Švici in sosednjih državah poznajo že več stoletij, zaradi svoje pestrosti pa je med ljudmi živa in razširjena tudi danes.
Od njive do krožnika
Druženje s pastirjem v francoskih Alpah, srečanje z lokalnimi pridelovalci in izmenjava kuharskih izkušenj: udeleženci projekta Bon Appétit! so spoznali, kako hrana na njihovih krožnikih oblikuje pokrajino v Laurisu, na jugu Francije.
Stališče: Medsebojno zaupanje med nevladnim sektorjem ter hribovskimi in gorskimi kmeti bo treba okrepiti
Varovanje biotske raznovrstnosti, ohranjanje narave in upoštevanje trajnostnih načel pri kmetovanju na gorskih in hribovskih območjih ni vedno enostavno. Da bi se med interesi omenjenih strani ohranilo ravnovesje, bi morale nevladne organizacije sodelovanje s hribovskimi in gorskimi kmeti okrepiti, opozarja članica Mladinskega sveta CIPRE Louise Drompt, ki je odrasla v švicarski regiji La Gruyère v družini, v kateri je tradicija kmetovanja na hribovskih in gorskih območjih trdno zasidrana.
Zaščita drobnice in volka? Da, a kako?
Medtem ko poskušajo v nekaterih alpskih državah in regijah problematiko napadalnih volkov rešiti s zakonskimi predpisi in dovoljenji za odstrel, CIPRA opozarja predvsem na pomembnost vsealpske izmenjave znanja in izkušenj med pastirji oz. rejci drobnice.
Spodbujanje izmenjave znanja med pastirji v alpskem prostoru
Model usposabljanja pastirjev in pastiric ter večjezični mali glosar pastirskega izrazja sta le dva od številnih projektov, s katerimi si CIPRA prizadeva za krepitev pastirskih organizacij in mrež, ki izmenjavo znanja med alpskimi pastirji in pastiricami spodbujajo prek nacionalnih in jezikovnih meja.
Sodelovanje pri opozarjanju na izredne podnebne razmere v Alpah
Zmanjševanje višine snežne odeje, hitro taljenje ledenikov in vroča poletja so že doslej močno vplivali na življenje v Alpah. Da bi javnost redno opozarjale na aktualno dogajanje, so vremenske službe iz Avstrije, Nemčije in Švice začele o podnebnih razmerah v Alpah objavljati polletne biltene z naslovom Alpsko podnebje (Alpenklima).
Lokalna hrana, pridelana na trajnostni način, je kakovostna in okusna
Z njive na krožnik se glasi geslo projekta Bon Appetit! v okviru programa Erasmus+, v okviru katerega mladi obdelujejo zemljo, pridelujejo oz. predelujejo in okušajo domače kmetijske pridelke in izdelke, obiskujejo kmetije v domači regiji, obenem pa sami izkusijo, kako lahko hrana na njihovem krožniku zaznamuje pokrajino okoli njih.
Območje Nature 2000 izpostavljeno pritiskom
Preveliko število obiskovalcev preobremenjuje naravno okolje na območju Trois Becs v Franciji in tamkajšnjo infrastrukturo potiska do skrajnih meja. CIPRA Francija je zato v svoji raziskavi predlagala sprejetje ustreznih ukrepov, med drugim tudi ozaveščanje lokalnih prebivalcev in zagotavljanje učinkovitejše komunikacije med njimi.
Evropski vodni grad se maje
Podnebne spremembe ogrožajo sicer z vodo bogato alpsko regijo. Sušni pojavi, kot sta bili lanska zima in letošnja pomlad, so vse pogostejši, kar ima daljnosežne posledice za naravo in družbo.
Tradicionalni sistem namakanja kmalu kot nesnovna kulturna dediščina?
Za tradicionalne prakse namakanja, ki so pomembne za ohranitev kulturne pokrajine in biotske raznovrstnosti, obenem pa so pojem skupnostnega upravljanja naravnih virov, je bil nedavno podan predlog za njihovo uvrstitev na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Alpska mreža pastirjev in pastiric
Na katere priložnosti in izzive bi se morala osredotočiti nova alpska organizacija, ki bi združevala pastirje in pastirice na vsealpski ravni? Odgovore na to vprašanje je CIPRA iskala 27. januarja 2022 na spletni konferenci – skupaj s predstavniki kmetijskih šol, pristojnih organov iz posameznih alpskih držav ter naravovarstvenih in pastirskih organizacij.
Mikrofon podnebju
V zadnjih letih se vse intenzivneje soočamo s posledicami podnebne krize. Podnebni cilji Slovenije so jasni, doseči želimo ogljično nevtralnost do leta 2050. Cilj bomo dosegli z ambicioznimi ukrepi, a tveganje za dosego ciljev ostaja. Za uspešno reševanje podnebnih izzivov namreč potrebujemo ustrezno usposobljenost in ozaveščenost (bodočih) odločevalcev, strokovnjakov in posameznikov
Potencial opuščenih stavb in neobdelanih zemljišč
Odmaknjene gorske vasi v italijanskem Piemontu se že leta spopadajo z intenzivnim odseljevanjem domačega prebivalstva, zato dežela tistim, ki se odločijo za vrnitev v gorsko okolje, namenja finančno podporo. V kolikšni meri taki procesi ogrožajo alpsko kmetijstvo, pa je pokazala avstrijska študija.
Skriti alpski zakladi
Odslužene smuči, odmrli les na gozdnih tleh, prostranstvo gora – vse to je pogosto del zakladnice nepričakovanih virov, ki imajo lahko v poklicnem življenju posameznika pomembno vlogo. Pet prebivalcev alpskega območja nam je povedalo, kateri so njihovi osebni zakladi.
Uresničevanje trajnostnih ciljev na lokalni ravni
Sprehodi, namenjeni spoznavanju ciljev trajnostnega razvoja, solarne pečice iz kartona, okolju prijazno organizirani glasbeni festival – v okviru projekta CIPRE Alps2030 je sredi avgusta okoli 30 mladih iz Francije, Italije, Lihtenštajna in Slovenije sodelovalo v razpravi o uresničevanju globalnih ciljev trajnostnega razvoja (SDG).
Lokalna samooskrba na Gorenjskem
V okviru projekta Lokalna samooskrba so ponudnikom omogočili brezplačno priključitev mobilni aplikaciji Optifarm Smart za prodajo lokalne hrane na Gorenjskem.
Skupaj za čebele
Čebelarske učne poti, nove površine, namenjene sajenju domačih cvetočih rastlin, uvedba ekoloških certifikatov za čebelarje: konec aprila 2021 je potekala spletna konferenca Let’s bee together, na kateri so pilotne občine iz celotnega alpskega prostora predstavile svoje ukrepe za varstvo divjih čebel in drugih opraševalcev. O uspehih in izzivih na področju varstva čebel je razpravljalo okoli 80 udeležencev.
Pesticidi tam, kjer jih ne bi smelo biti
Avstrijski, italijanski in nemški raziskovalci so dokazali prisotnost 32 različnih pesticidov na različnih javno dostopih površinah in krajih na Južnem Tirolskem, med njimi tudi na otroških igriščih, šolskih dvoriščih in mestnem trgu.
Agitu Ideo Gudeta in njena zapuščina
Agitu Ideo Gudeta je v Trentinu, kamor je pribežala iz rodne Etiopije, odprla kozjo farmo in s tem postala zgled ženskim podjetnicam na gorskih območjih in del dobre prakse na področju vključevanja priseljencev v lokalno okolje. Konec decembra 2020 so jo umorili. Podjetnici v spomin.
Alpska kulinarika se bo razvijala tudi v prihodnje
Jeseni 2020 je v švicarskem Stansu odprl vrata prvi alpski kompetenčni center za regionalno kulinariko, ki naj bi pokazal, kako sodelovanje med različnimi deležniki lahko spodbuja in nadalje razvija alpsko kulinariko.