Gozd in Kjotski protokol
Doseženi ponor CO2 švicarskih gozdov znaša komaj milijon ton CO2 letno in je tako manjši, kot se je domnevalo doslej.
Rezultat izhaja iz podatkov, ki so bili zbrani v okviru najnovejše švicarske nacionalne gozdne inventure (LFI), objavil pa jih je Zvezni urad za okolje. Skladno s Kjotskim protokolom lahko Švica del svojih obveznosti glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov pripiše ponorom CO2, kar sicer WWF označuje kot "obliž na rano" in obenem opozarja pred negativnimi posledicami: ne glede na relativno skromen učinek bi bila zapravljena možnost, da bi bila raba švicarskih gozdov bolj trajnostna kot doslej. Raba lesa kot domače surovine je racionalna z vidika podnebne politike.
Površina švicarskih gozdov se je skladno s podatki LFI v zadnjih enajstih letih povečala za 4,9 %. Odločilne pri tem so Alpe, zlasti njihova južna stran (površina gozdnih zemljišč se je povečala za 9 %), medtem ko se površina gozdnih zemljišč v severnem delu alpskega predgorja, na območju Jure in Sredogorja (Mittelland), v glavnem ni spremenila.
Viri in nadaljnje informacije na: www.bafu.admin.ch/aktuell/medieninformation (de/fr/it); www.wwf.ch/medien (de/fr/it) 9. 11. 2007.
Površina švicarskih gozdov se je skladno s podatki LFI v zadnjih enajstih letih povečala za 4,9 %. Odločilne pri tem so Alpe, zlasti njihova južna stran (površina gozdnih zemljišč se je povečala za 9 %), medtem ko se površina gozdnih zemljišč v severnem delu alpskega predgorja, na območju Jure in Sredogorja (Mittelland), v glavnem ni spremenila.
Viri in nadaljnje informacije na: www.bafu.admin.ch/aktuell/medieninformation (de/fr/it); www.wwf.ch/medien (de/fr/it) 9. 11. 2007.