Alpam grozi propad
Kmetijska politika potrebuje več ekologije, če želimo ohraniti pestrost rastlinskega in živalskega sveta v alpskem svetu. V Švici gorska območja sicer še vedno sodijo k regijam, za katere je značilna velika biotska raznovrstnost, vendar pa se vedno bolj zmanjšujeta vrstna pestrost in kakovost življenja.
To potrjuje raziskava, ki sta jo vodila botanika Jürg Stöcklin in Markus Fischer, opravljena pa je bila v okviru Nacionalnega raziskovalnega programa "Krajine in habitati v Alpah". Na podlagi štirih študij primerov so raziskovalci ponazorili, katere so negativne posledice kmetijstva, ki se intenzivira. Hribovski kmetje tako kosijo pogosteje, uporabljajo več umetnega gnojila in redijo zahtevnejše pasme krav: vse to so razlogi za občutno spreminjanje krajine in rastja.
V sinteznem poročilu "Raba zemljišč in biotska raznovrstnost v Alpah" avtorji izražajo kritiko zaradi sodobnega sistema subvencioniranjem kmetijstva in priporočajo, kateri ukrepi kmetijke politike so najprimernejši za ohranitev biotske raznovrstnosti v Alpah. Prav tako zahtevajo, da je treba odpraviti večino neposrednih plačil in subvencij, ki so usmerjene v proizvod, sredstva, ki bi se zato sprostila, pa bi morali načrtno uporabljati za izvajanje natančno opredeljenih ekoloških storitev.
Vir in več informacij: www.nfp48.ch (de/en/fr), www.nzz.ch/2007/05/29/il/newzzF2A4XF5E-12 (de)
V sinteznem poročilu "Raba zemljišč in biotska raznovrstnost v Alpah" avtorji izražajo kritiko zaradi sodobnega sistema subvencioniranjem kmetijstva in priporočajo, kateri ukrepi kmetijke politike so najprimernejši za ohranitev biotske raznovrstnosti v Alpah. Prav tako zahtevajo, da je treba odpraviti večino neposrednih plačil in subvencij, ki so usmerjene v proizvod, sredstva, ki bi se zato sprostila, pa bi morali načrtno uporabljati za izvajanje natančno opredeljenih ekoloških storitev.
Vir in več informacij: www.nfp48.ch (de/en/fr), www.nzz.ch/2007/05/29/il/newzzF2A4XF5E-12 (de)
Dodatne informacije
04.11.2004