Novice
CIPRA pripravija plodna tla za nove ideje na območju alp
Na letni konferenci, ki je lani septembra v Gamprinu v Lihtenštajnu potekala z naslovom Rast na vse kriplje in pretege? Alpe v iskanju sreče, je CIPRA razširila krog obravnave pomembnih tem. Tako so bile vsebine povezane z globalnimi gospodarskimi krogotoki, prav tako pa tudi z dogajanjem na regionalni ravni v Alpah. Dialog preko različnih ravni. Konference so se udeležili ljudje iz vseh alpskih držav ter jo zapustili s številnimi novimi idejami.
CIPRINA letna strokovna konferenca 2010: prihodnost podeželja
Letna strokovna konferenca Mednarodne komisije za varstvo Alp z naslovom "Alpe v spreminjanju - periferne regije med osamo in upanjem" bo potekala med 14. in 16. oktobrom v avstrijskem Semmeringu.
URS SPRENGER - SCHAAN/FL "Rast ni ekonomska spremenljivka"
Življenje Ursa Sprengerja bi lahko bilo lep zgled vodjem podjetij, ki jim danes grozi propad: Sprengerju so namreč pomembne vrednote in ne rast. Da se le-te ne obnesejo le kot lepe besede v prospektu podjetja, dokazuje Lihtenštajnčan s svojim v krizi preizkušenim vodenjem podjetja.
Kazalci trajnostnega razvoja v Lihtenštajnu
V Lihtenštajnu so konec aprila vzpostavili nacionalni sistem kazalcev trajnostnega razvoja. S tem statistični urad sledi švicarskemu in evropskemu zgledu in bo predstavil rezultate zaenkrat 54 kazalcev z desetih področij. Negativni trend je mogoče zaznati zlasti na področju mobilnosti, kjer se je stopnja motorizacije, tj. število osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev, od leta 1990 dalje povečala za skorajda 40 odstotkov.
Vsealpska nagrada za arhitekturo za trajnostno gradnjo in prenovo stavb
Vlada Kneževine Lihtenštajn je objavila natečajni razpis Konstruktivno, na katerem bo podelila nagrade za arhitekturo, ki temelji na trajnostni gradnji in prenovi stavb. Nagradni sklad znaša 50.000 evrov. Z natečajem želi lihtenštajnska vlada vzpostaviti most, ki bo presegal državne meje in povečal ozaveščenost graditeljev o odgovorni in trajnostni gradnji v celotnem alpskem življenjskem prostoru.
Skupna kandidatura Vorarlberga in Lihtenštajna za mladinske olimpijske igre 2015
Vorarlberg/A in Kneževina Lihtenštajn skupaj kandidirata za organizacijo evropskih mladinskih olimpijskih iger 2015. Prvič v zgodovini iger (European Youth Olympic Festivals - EYOF) sta kandidaturo prijavili dve državi oz. deželi. Njun edini tekmec je Sarajevo.
Novi člani žirije
Novi člani žirije: Gerhard Leeb, Norbert Weixlbaumer in Antonio Zambon © Alpenstadt des Jahres
Nova spletna podoba društva
Pred kratkim je domača spletna stran društva Alpsko mesto leta zaživela v novi podobi. Prijetne in pregledno strukturirane strani v petih jezikih (de/fr/it/sl/en) uporabnikom omogočajo lažje iskanje in uporabo.
Zgledno ravnanje Graubündna na področju varstva narave
Bindingov sklad, neprofitna fundacija s sedežem v Lihtenštajnu, je na začetku novembra v Vaduzu/FL podelila letošnje nagrade za "zgledne dosežke" na področju narave in okolja. Mlekarna Andeer in Center da Capricorns, oba iz Graubündna, sta si razdelila nagrado v višini 10.000 CHF, medtem ko je glavno nagrado prejela Paula Ghillani, nekdanja direktorica združenja Max Havelaar za njen boj proti izkoriščanju narave in za trajnostno vodenje podjetja.
Prvo poslovno stavbo v standardu MINERGIE-P zgradili v Lihtenštajnu
Konec oktobra so slavnostno odprli novo stavbo Lihtenštajnskega nacionalnega arhiva v Vaduzu/FL, ki je nastala po načrtih vaduškega arhitekturnega biroja Kaundbe in je prvi javni upravni objekt na območju Švice in Lihtenštajna, zgrajen v skladu z zahtevami standarda MINERGIE-P.
Nova platforma Alpske konvencije za velike divje zveri
Konec oktobra je v Vaduzu/FL potekala prva delavnica v okviru nove platforme za velike zveri in kopitarje (imenovana tudi platforma Divje zveri in družba). Udeležilo se jo je okoli 30 predstavnikov iz šestih držav, ki je sodelovalo pri medsebojni izmenjavi informacij in izkušenj o velikih plenilcih in prosto živečih kopitarjih v alpskih državah, predstavili pa so tudi trenutno stanje te živalske vrste v posameznih državah in pristojnosti za njeno upravljanje. V naslednjih mesecih bo opravljena tudi podrobna analiza zbranih informacij in znanja, ki bodo objavljeni v preglednem poročilu.
Zadnja prosta mesta na Letni konferenci CIPRE, 17. - 19. september 2009
Letna strokovna konferenca CIPRE v Gamprinu/FL, ki se bo ukvarjala z mejami rasti, je naletela na velik odziv javnosti.
Letna konferenca CIPRE, 17.-19. 9. 2009, Gamprin/FL: bliža se zadnji rok za prijavo
Letošnja letna strokovna konferenca CIPRE bo posvečena mejam rasti in prihodnjim razvojnim možnostim v alpskem prostoru.
Mladost kot perspektiva - v Balzersu so oblikovali konkretne ideje za prihodnost v alpskem prostoru
Od 27. do 29. januarja 2009 sta Omrežje obč in "Povezanost v Alpah" in č lanska obč ina Schaan/FL povabili svoje partnerje v Balzers/FL, kjer je potekalo mednarodno sreč anje č lanic.
Letna strokovna konferenca CIPRE 2009: Rast na vse kriplje in pretege?
Med 17. do 19. septembrom bo v kraju Gamprin v Lihtenštajnu potekala letna strokovna konferenca CIPRE 2009, ki bo obravnavala meje rasti in možne poti prihodnjega razvoja v Alpah. Te so izredno občutljiva regija, ki se obenem spopada s številnimi izzivi. Kljub temu, da še ne poznamo čarobnega recepta, kako naj omenjene probleme dokončno rešimo, je še toliko nujneje, da zavrnemo stare vzorce in pokažemo alternativne koncepte ter predloge rešitev za prihodnji razvoj v Alpah. CIPRA bo k temu prispevala s svojo letno strokovno konferenco.
Letna strokovna konferenca CIPRE 2009 v Lihtenštajnu
Na letni strokovni konferenci, ki bo potekala od 17. do 19. septembra 2009, se bo CIPRA natančneje posvetila logiki rasti. Izhajajoč iz dejstva, da je že dosežen t. i. peak oil, vrhunec črpanja in znanih zalog nafte, naj bi ugotovili, kakšen razvoj turizma in prostorskega razvoja je na območju Alp v prihodnje smiseln.
Lihtenštajn predstavil koncept izrednega krmljenja navadnega jelena
Lihtenštajnski urad za gozd, naravo in pokrajino je pred kratkim izdal brošuro, v kateri predstavlja koncept izrednega krmljenja navadnega jelena.
Prostorski razvoj kot družbena naloga?
V Lihtenštajnu na urejanje prostora ne vplivajo le vprašanje konkurenčnosti, ohranjanje zgodovinske pokrajine in podobe krajev ter vključevanje novih prebivalcev, temveč tudi podnebne spremembe in oskrba z energijo.
alpMedia odslej v ženski domeni
Zadnja štiri leta je nad informativnim glasilom alpMedie bedel Felix Hahn. Za okoli 200 številk, ki so izhajale vsak drugi teden, je z veliko strokovnega znanja in izkušenj za bralce pripravljal novice iz alpskega prostora.
"Mi, Alpe!" pod božičnim drevescem
Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) si je za letošnji predbožični čas izmislila nekaj prav posebnega. Þe boste naročili 3. poročilo o Alpah "Mi, Alpe!", vam CIPRA podarja stroške poštnine in vam tako omogoča udoben božični nakup od doma.
Podelitev nagrad natečaja cc.alps
Mednarodna komisija za varstvo Alp CIPRA bo 6. novembra 2008 za dosežke pri izvajanju ukrepov varstva podnebja razglasila sedem zmagovalcev vsealpskega natečaja cc.alps in jim iz nagradnega sklada v skupni vrednosti 100.000 evrov dodelila denarne nagrade v višini po 20.000 in 10.000 evrov.
CIPRA International: internacionalna v pravem pomenu besede
Kolektiv CIPRE International je bogatejši za dve novi sodelavki in sodelavca, ki prihajajo iz različnih alpskih držav. Zaradi rasti že tako pestre ekipe smo lahko v zadnjem obdobju na sedežu organizacije v Schaanu v Lihtenštajnu stalno povečevali obseg našega delovanja in projektnih dejavnosti. S tem je povezano tudi novo delovno mesto namestnice direktorja, na katero je skupščina delegatov izvolila Claire Simon.
Mobilnostni menedžment v Lihtenštajnu na pohodu
Lihtenštajnska vlada je letos v celotni državni upravi in šolah uvedla t.i. sistem mobilnostnega menedžmenta za podjetja (BMM), saj želi z ustreznimi spodbudami in tudi taksami zmanjšati obseg osebnega avtomobilskega prometa pri vožnji na delo.
Slabe življenjske razmere za ribe v Alpskem Renu
Študija, ki je bila v začetku maja predstavljena v Lihtenštajnu, je potrdila, da število vrst rib upada in da je ribja populacija v Alpskem Renu le še maloštevilna.
Lihtenštajn preverja možnosti za ureditev prekladalne postaje
Študija izvedljivosti, ki jo je naročila Lihtenštajnska industrijska in trgovinska zbornica (LIHK), je potrdila, da poleg avstrijskega Wolfurta in švicarskega Buchsa tudi v Lihtenštajnu obstajajo vse možnosti za prekladanje tovora s ceste na železnico, kar bi zmanjšalo obseg čezmejnega tovornega prometa.
Fellhornske žičnice: ekologija predvsem kot orodje komuniciranja z javnostmi
Odgovorni za žičnice na smučiščih Fellhorna v nemškem Oberstdorfu se hvalijo z nagrado, ki ni bila nikoli podeljena. Sredi novembra so medije obvestili, da so dobili nagrado za posebne dosežke pri varstvu okolja, ki jo podeljuje lihtenštajnski sklad "pro Natura - pro Ski".
Čezmejni prostorski razvoj na območju Bodenskega jezera
Cilj projekta DACH+, ki se izvaja na območju regije Alpski Ren, Bodensko jezero in Zgornjega Rena, je ne le zagotavljati geoinformacij in prostorskih kazalcev, temveč tudi ustvariti platformo, kjer bi se odvijal dialog o skupnem prostorskem razvoju na tem obmejnem prostoru med Nemčijo, Avstrijo, Švico in Lihtenštajnom.
Projekt čezmejne integracije načela enakosti spolov
Vlade avstrijske zvezne dežele Vorarlberg, švicarskega kantona St. Gallen in države Lihtenštajn nameravajo v okviru projekta INTERREG IIIA "Ländergender" skupaj izboljšati svoja prizadevanja na področju enakih možnosti za ženske in moške.
Nova razvojna zasnova za Alpski Ren
Mednarodna vladna komisija za Alpski Ren (IRKA) in Mednarodni odbor za regulacijo Rena (IRR) sta predstavila novo zasnovo razvoja doline Alpskega Rena kot življenjskega in gospodarskega prostora.
Alpski Ren je neugoden življenjski prostor za ribe
Med 13. in 15. avgustom je vzdolž celotnega toka Alpskega Rena, od Graubündna do Bodenskega jezera, potekalo ugotavljanje številnosti ribje populacije. Rezultat je zaskrbljujoč: veliko vrst rib je izginilo. Dokaz, da je Alpski Ren kot življenjski prostor v zelo slabem stanju je dejstvo, da ni bilo mogoče ugotoviti niti prisotnosti nekaterih vrst rib, ki bi jih lahko z gotovostjo pričakovali.