Iskanje

CIPRA Letno Poročilo 2021

Izguba habitatov in spremenjene selitvene poti

Prihodnost populacije belke, vriskarice, planinske pevke in planinskega vrabca je negotova, saj se zaradi vse višjih temperatur habitati teh hladnoljubnih vrst ptic krčijo v celotnem alpskem loku. Podnebna kriza pa spreminja tudi selitvene poti številnih vrst.

CIPRA praznuje 70 let varstva Alp

Povezovanje ljudi, premagovanje meja, varstvo Alp – CIPRA si že 70 let prizadeva za kakovostno življenje na območju Alp. Kakšna bo prihodnost Alp? Ob svojem visokem jubileju, ki ga je obeležila 5. maja, si je prav to vprašanje postavila tudi CIPRA in tako v zadnji številki revije Alpe na odru Alpe jutrišnjega dne predstavlja različne vizije prihodnjega razvoja alpske regije.

Stališče: Energetska učinkovitost, kje si?

Glavna dobaviteljica fosilnih virov energije Evropski uniji je Rusija. Nujni poziv k odpravi energetske odvisnosti EU od Rusije je v interesu varstva podnebja, dejansko pa se prekriva s sočasno gradnjo nove infrastrukture za proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv in obnovljivih virov energije, opozarja Kaspar Schuler, direktor CIPRE International.

Katere storitve zagotavlja narava v Alpah?

Planinski pašniki, ki nas oskrbujejo s pitno vodo in hrano, drevesa, ki skrbijo za ugodno mikroklimo, alpska pokrajina, ki na nas deluje zdravilno in pozitivno vpliva na naše počutje – letno poročilo CIPRE za leto 2021 osrednjo pozornost namenja koristnosti in dragocenosti narave in obenem kaže, kako varovati alpske ekosisteme.

Podnebni mostovi v Jugovzhodno Evropo

Glavni cilj projekta Climate Bridges je krepitev transnacionalnega sodelovanja z državami Zahodnega Balkana v boju proti podnebnim spremembam. V okviru projekta bodo CIPRA in druge nevladne organizacije vzpostavile platformo za novo mrežo – iskanje primerov dobre prakse za preprečevanje in blaženje podnebnih sprememb z območja Jugovzhodne Evrope se je začelo.

Taleča se podnebna zgodovina

Kako hitro se talijo avstrijski ledeniki? Zakaj prekrivanje ledenikov s plastično folijo ne more biti trajnostna rešitev? In kako si raziskovalci prizadevajo ohraniti vsaj dele »ledenega podnebnega arhiva«.

70 let služnosti Alpam – Vse najboljše, draga CIPRA!

Povezovanje ljudi, premagovanje meja, varstvo Alp... CIPRA si že 70 let prizadeva za kakovostno življenje na območju alpskega prostora. In kakšna bi kanila biti njihova prihodnost? Ob obhajanju slavnostnega jubileja, dne 5. maja 2022, tudi CIPRA svoj pomen vnovič jemlje pod drobnogled.

Letališče Bovec – uskladitev obsega dejavnosti letališča za kakovost življenja in trajnostnega upravljanja

Bovec in nasploh celotno območje Julijskih Alp vsako leto dosega rekordne obiske turistov, čemur sledi tudi ponudba bovškega letališča – za obiskovalce so predvsem zanimivi panoramski poleti nad dolino Soče, Triglavskim narodnim parkom, predvsem Triglavom in skydiving padalstvo. Krajani zaradi vedno večjih obremenitev zahtevajo uskladitev upravljalskega načrta letališča s prebivalci ter tako prispevati k kakovosti življenja Bovčanov ter tudi gostov, ki ob obisku Bovškega pričakujejo tišino in mir.

Alpe na odru št. 109 - Alpe jutrišnjega dne

70 let CIPRE

Smučišča naprodaj

V alpskem smučarskem cirkusu imajo tudi mednarodni vlagatelji svojo vlogo: ameriško podjetje Vail Resorts je tako prevzelo švicarski center Andermatt - Sedrun, zimskošportno središče Via Lattea v Italiji pa je kupilo britansko podjetje.

Jezersko nam predstavlja dom, naravo in trajnost

Na Jezerskem je CIPRA Slovenija v okviru projekta speciAlps2 s prebivalci, lokalnimi turističnimi ponudniki in ostalo zainteresirano javnostjo izvedla delavnico “Komunikacija: kako lahko sooblikujemo želeno turistično izkušnjo?”. Na njej smo iskali odgovore na vprašanja, ki si jih zastavljajo številne alpske skupnosti: kakšnih gostov si želimo? Kakšnih turističnih delavcev? Kakšno izkušnjo želimo ponuditi gostom?

Odkrivamo Alpe podnebju prijazno

CIPRIN projekt YOALIN bo tudi letos mladim omogočil trajnostno in cenovno ugodnejše potovanje po Alpah. Tokrat je na voljo 150 alpskih vozovnic, za katere se lahko mladi potegujejo do 20. maja 2022.

Tradicionalni sistem namakanja kmalu kot nesnovna kulturna dediščina?

Za tradicionalne prakse namakanja, ki so pomembne za ohranitev kulturne pokrajine in biotske raznovrstnosti, obenem pa so pojem skupnostnega upravljanja naravnih virov, je bil nedavno podan predlog za njihovo uvrstitev na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Išče se #alpinechangemaker!

Angažirane mlade z alpskega območja, ki jih navdušujejo projekti, s katerimi lahko prispevajo h kakovostnemu življenju v Alpah, in imajo tudi sami ideje za trajnostni razvoj alpske regije, se lahko do 15. maja 2022 prijavijo na poletni tabor v okviru mreže Alpine Changemaker Basecamp (ACB). Udeleženci tabora bodo s svojimi vrstniki preživeli transdisciplinarni projektni teden ter si izmenjevali znanje in izkušnje, nato pa bodo deležni še enoletnega mentorstva pri izvajanju lastnih projektov.

Projekt YOALIN: 150 vozovnic za 8 alpskih držav

Alpe lahko raziskujemo in odkrivamo podnebju prijazno, je glavno vodilo projekta YOALIN, ki bo tudi letos poskrbel za pravo potovalno mrzlico, saj bo mladim omogočil trajnostno in cenovno ugodnejše potovanje po Alpah. Tokrat je na voljo 150 alpskih vozovnic, za katere se lahko mladi potegujejo do 20. maja 2022.

Alpski viri kot predmet razprave

Občinski gozd, delavnica o podnebnih spremembah, gledališka delavnica o konfliktih pri uporabi prostora – vse tri lokacije so bile prizorišče transnacionalnega srečanja približno 40 mladih iz različnih alpskih držav, ki so konec marca v francoskem kraju St. Pierre d'Entremont sodelovali v razpravi o ravnanju z naravnimi viri. Srečanje je potekalo v okviru projekta CIPRE Re.sources.

Alpski viri kot predmet razprave

Občinski gozd, delavnica o podnebnih spremembah, gledališka delavnica o konfliktih pri uporabi prostora – vse tri lokacije so bile prizorišče transnacionalnega srečanja približno 40 mladih iz različnih alpskih držav, ki so konec marca v francoskem kraju St. Pierre d'Entremont sodelovali v razpravi o ravnanju z naravnimi viri. Srečanje je potekalo v okviru projekta CIPRE Re.sources.

Stališče: Nezmernost olimpijskih iger

Visoki stroški gradnje, neizkoriščena tekmovališča, okolju škodljivi veliki projekti športne infrastrukture – kritične izjave glede organizacije olimpijskih iger v Milanu in Cortini/I v letu 2026 se kar vrstijo. Vprašati se moramo, ali tovrstni športni dogodki sploh še sodijo v Alpe, opozarja Vanda Bonardo, predsednica CIPRE Italija.

Spremenite sistem!

Kateri so možni izhodi iz sedanje krize? Za Mladinski parlament Alpske konvencije so to nujne sistemske spremembe. Svoj pogled na to, kako bi jih uresničili, so dijaki in dijakinje opredelili v dvanajstih zahtevah.

Spodbujanje tovornega prometa namesto ekologije

Evropski parlament je sredi februarja odobril nove predpise o cestninjenju težkih tovornih vozil, t. i. direktivo o evrovinjeti. Novi sistem zaračunavanja pristojbin za težka vozila prinaša enostransko spodbujanje vozil na vodikov in električni pogon, kar železniški tovorni promet postavlja v neenakopraven položaj.

V imenu Alpske konvencije

Pomembna zbirka pravnih vsebin za državne organe, pravne strokovnjake, nevladne organizacije in sploh vse zainteresirane je nedavno prenovljeni spletni portal pod uredništvom CIPRE Avstrija, ki ponuja zbrano sodno prakso in strokovno literaturo v zvezi z Alpsko konvencijo in njenimi izvedbenimi protokoli.

Išče se #alpinechangemaker!

Angažirane mlade z alpskega območja, ki jih navdušujejo projekti, s katerimi lahko prispevajo h kakovostnemu življenju v Alpah, in imajo tudi sami ideje za trajnostni razvoj alpske regije, se lahko do 15. maja 2022 prijavijo na poletni tabor v okviru mreže Alpine Changemaker Basecamp (ACB). Udeleženci tabora bodo tako najprej s svojimi vrstniki preživeli transdisciplinarni projektni teden ter si izmenjevali znanje in izkušnje, nato pa bodo deležni še enoletnega mentorstva pri izvajanju lastnih projektov.

Mladi – ambasadorke in ambasadorji trajnosti

»Izposojevalnica« predmetov, trajnostno upravljanje ter ambasadorke in ambasadorji »SDGjev« – ciljev trajnostnega razvoja – mladi so v okviru projekta Alps2030 razvijali inovativne koncepte ter jih implementirali v svojih občinah. Aktivnosti so zakrožili na zaključnem srečanju v italijanskem Bellunu.

Novo poročilo IPCC: podnebna kriza v Alpah

Kot je v svojem poročilu opozoril Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC), so posledice podnebne krize hujše, kot se je sprva domnevalo: v Alpah se talijo ledeniki, skalni podori in odlomi ter sušna obdobja so pogostejši. Kaj še čaka Alpe? In kako ukrepati?

Gorništvo je lahko le način življenja: pogovor o varnosti v gorah

Slovenija se vedno promovira kot dežela gora, vanje zahaja vedno več obiskovalcev. Vendar pa vse bolj postaja jasno, da so gore lahko smrtno nevarni kraji. Pri CIPRA Slovenija se je zato Katarina Žakelj o varnosti v gorah pogovarjala z Borutom Peršoljo in Iztokom Tomazinom. Dogodek je bil izveden v okviru pogovornih večerov Živeti v Alpah.

Nominirani podnebju prijazni gradbeni projekti

Leta 2022 že šestič poteka natečaj za mednarodno nagrado za trajnostno prenovo in gradnjo v Alpah – »Constructive Alps«. Strokovna žirija je izmed približno 240 prijavljenih projektov izbrala 31 najprepričljivejših z vidikov podnebju prijazne gradnje in prenove na območju Alp.

Mladi – ambasadorke in ambasadorji trajnosti

Mladi iz različnih alpskih držav so se od leta 2020 srečevali v okviru projekta »Alps2030« in razpravljali o konkretni implementaciji ciljev trajnostnega razvoja (SDG-jev) ZN. Projektni partnerji so aktivnosti zakrožili na zaključnem srečanju v Bellunu/IT, katerega se je udeležilo približno 30 udeleženk in udeležencev.

Varnost v gorah: le srečno naključje?

Slovenija se vedno bolj promovira kot dežela gora, vanje zahaja vedno več obiskovalcev. Razmere v gorah pa niso rožnate: to so lahko smrtno nevarni kraji.

Slovo pionirki trajnostnega turizma

22. februarja 2022 je na svojem domu v San Martinu di Stroppo/I umrla Maria Schneider, ki je konec osemdesetih let prejšnjega stoletja skupaj s svojim možem odločilno prispevala k spodbujanju razvoja novih oblik trajnostnega turizma v dolini Maira/I in zunaj nje.