Iskanje

Stališča CIPRE: Uresničevanje znanja, izraba lokalnih potencialov - "Zelene" zaposlitve in planinske koče na sončno energijo

Za uveljavitev trajnostnega razvoja na območju Alp ni dovolj, če v politične programe vnesemo trajnostne cilje. V proces moramo vključiti tudi čim večje število tistih, ki jih politika zadeva, zlasti na lokalni ravni. Kjer lokalne in regionalne organizacije znajo izkoristiti svoj politični manevrski prostor, tam je tudi več možnosti, da bodo trajnostni projekti uspešni.

Samoupravni referendum v Pustriški dolini (Val Pusteria/Pustertal) in obnova varovalnega gozda v Hintersteinu - "Tudi mi odločamo," zatrjujejo prebivalci Alp, ki ne želijo več opazovati, ampak soodločati.

V zadnjih letih so zaradi zahtev EU ali vlad posameznih držav postali pomembni procesi kooperativnega načrtovanja. Svojo udeležbo v procesih odločanja pa zahtevajo tudi državljani, lastniki zemljišč in interesne skupine, ki želijo pri tem sodelovati.

Od klausa, vaškega avtomobila, do ponovnega odkritja železnice Merano-Mals Oblike trajnostne mobilnosti spodbujajo turizem v odročnih območjih

V medijih se sicer največkrat pojavljajo resni problemi, ki jih povzroča tranzitni promet v Alpah, vendar pri tem pogosto pozabljamo, da se več kot dve tretjini prometa odvija krajevno. Osrednje vprašanje, ki si ga je zastavila ekspertna skupina, je zato bilo, katere druge alternative pri tem še obstajajo.

Biotska raznovrstnost se izplača - Zavarovana območja dajejo alpskemu svetu prijetno podobo ter pomagajo človeku in naravi

Pri uspešnem upravljanju lahko zavarovana območja prispevajo tako k ustvarjanju dodane vrednosti na regionalni ravni kot tudi k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Okolju prijazni počitniški kraji, ki so pridobili znak kakovosti, npr. Gîtes Panda v francoskih Alpah, povečujejo kakovost življenja na zavarovanih območjih in v njihovi okolici.

Virtualni planinski svet, kulturni prazniki in menjalne borze - Spletni izobraževalni projekti, sosedska pomoč in kulturna središča spodbujajo socialno kohezijo

V času, ko se država umika in socialne strukture niso več tako toge, morajo prebivalci sami prevzeti pobude v svoje roke in se organizirati, če želijo spodbuditi proces odločanja na kraju samem.

Od umetnosti lesene gradnje do zavitkov sena - Poleg naravnih virov sta največja zaklada Alp sposobnost in zavzetost ljudi.

Zaradi odseljevanja prebivalstva in nebrzdane rasti turizma lahko sicer stokamo in tarnamo in pri tem ne storimo ničesar. Lahko pa dokažemo, kako je mogoče tudi z lokalnimi viri zaslužiti denar in ustvariti stalna delovna mesta.

Iskanje zakladov znanja

Prihodnost pripada tistim, ki jo sooblikujejo. V Alpah delujejo številne spodbude z več tisoč aktivisti v vlogi snovalcev prihodnosti, a večina od njih se ne zaveda, da poskušajo natanko iste probleme kot oni sami rešiti tudi drugi. In na tem mestu nastopi "Prihodnost v Alpah", projekt Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA), katerega namen je na celotnem območju Alp zbrati obstoječe strokovno znanje, pridobljeno z izkušnjami, ga urediti in ponuditi tistim, ki ga potrebujejo.

Smučišče Macesnovec-primer za črno listo

11.1.2005: Netrajnostno naravnani posegi, kršenje določil Alpske konvencije.

Prirejanje množičnih in hrupnih prireditev v dolini Završnice

11.1.2005:Protest proti posegom nedopustnim prireditvam v dolini Završnice. CIPRA Slovenija je na podlagi zbranih podatkov in ogleda terena ter pogovorov z nekaterimi domačini ugotovila, da so hrupni in množične prireditve v dolini Završnice v nasprotju z režimi ravnanja, ki pristojijo gorskim območjem, kamor dolina Završnice v Karavankah nedvomno sodi.

Bela knjiga - Črna lista

Omrežje občin Povezanost v Alpah

Uresničevanje Alpske konvencije na krajevni ravni se je leta 1996 poskusno začelo v 27 občinah. Iste občine so leta 1997 v okviru letne konference CIPRA - International ustanovile združenje alpskih občin: Omrežje občin - Povezanost v Alpah.

Alpsko mesto leta

Osnovna ideja - da so Alpe eno leto glavna tema v nekem mestu - se je porodila leta 1995 v Beljaku (Villach) na Koroškem (Avstrija). Leta 1996 je bilo ustanovljeno društvo "Alpsko mesto leta". V začetku so bile glavna vsebina kulturne prireditve, danes pa je osrednja dejavnost izvajanje Alpske konvencije.

Omrežje zavarovanih območij

V Alpah obstaja okoli 300 zavarovanih območij s skupno površino dobrih 25.000 km². To obsega 15 % površine alpskega prostora. Povezovanje zavarovanih območij je pomemben cilj Alpske konvencije. Omrežje je bilo ustanovljeno na peti Alpski konferenci leta 1998.

Mnenja o posegih

Od zimskega k celoletnemu turizmu

Francoski departma Savoja namerava z Načrtom turističnega razvoja v obdobju 2007-2013 spodbujati turizem prek celega leta, zato bo v ta namen do leta 2013 v turistične projekte investiral 60 milijonov evrov, kar je občutno več kot doslej.

V Alpah postaja vroče

V nedavno objavljenem drugem delu Četrtega poročila IPCC so prvič navedeni specifični podatki o vplivu podnebnih sprememb na naravne sisteme v posameznih državah in regijah. Kot je prepričan Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC) so Alpe ena od evropskih regij, ki jo bodo vročinski valovi in suše najbolj prizadeli.

DS alpskih dežel ohranja športni duh

Delovna skupnost alpskih dežel svojo športno tradicijo tudi v prihodnje ohranja z organizacijo letnih in zimskih športnih iger. V skupnosti se po novem osredotočajo na sedem športnih panog, ki so značilne za alpski svet: na zimskih igrah bodo to alpsko smučanje, hokej na ledu in umetnostno drsanje, na letnih pa nogomet, športno streljanje, lahka atletika in orientacijski tek. Športni dogodki bodo potekali v različnih državah članicah (tj. v 10 regijah v Nemčiji, Avstriji, Italiji in Švici).

Les Diablerets - lokacija za največjo sončno elektrarno v švicarskih Alpah?

V enem ali dveh letih naj bi v zimskem smučarskem kraju Les Diablerets odprli prvo veliko sončno elektrarno v švicarskih Alpah. Občina Ormont-Dessus bo skladu SunAlpes zagotovila zemljišča in tako dejavno podprla omenjeni projekt.

Mladi zahtevajo več aktivnosti od organov Alpske konvencije

V okviru zasedanja mladinskega parlamenta Alpske konvencije so dijaki srednjih šol iz celotnega alpskega prostora v Innsbrucku v Avstriji izdelali osnutek štirih resolucij in jih tudi predložili organom Alpske konvencije. V resolucijah so podali svoje zahteve po večji ozaveščenosti ljudi glede varstva podnebja v vsakodnevnem življenju in zaustavitev nenadzorovane urbanizacije alpskega prostora.

Nova zbirka publikacij o alpskem prostoru

Raziskovalna platforma "Alpski prostor - človek in okolje", ki deluje pod okriljem innsbruške Univerze Leopolda Franzensa je izdala novo zbirko publikacij z naslovom "alpine space - man and environment".

S trajnostnimi prometnimi sredstvi prek Alp

Junija se bo začelo desetdnevno potovanje po Alpah "SuperAlp!", ki bo javnost poskušalo opozoriti na rabo prevoznih sredstev, ki spoštujejo trajnostna načela. Skupina novinarjev, politikov in drugih zainteresiranih bo svojo pot začela v francoski občini Les Gets, nato pa se z avtobusom, žičnicami, peš ali s kolesom podala v devet krajev v švicarskih, avstrijskih in italijanskih Alpah.

Razvoj čezalpskega prometa

V Švici je v letu 2006 narasel delež železnice v strukturi čezalpskega tovornega prometa - v politiki preusmerjanja tovornega prometa na železnico se tako pozitivni trend nadaljuje.

Mednarodna delavnica o upravljanju prometa in obiska na gorskih območjih

V Gozdu-Martuljku bo od 10. do 11. maja 2005 v okviru niza mednarodnih delavnic projekta "Prihodnost v Alpah" potekala delavnica z naslovom "Upravljanje prometa in obiska na gorskih območjih".

Spomladansko čiščenje na francoskih smučiščih

Tudi letos, natančneje 27. maja 2007, organizira francoska okoljska organizacija Mountain Riders vsedržavno čistilno akcijo oz. odstranjevanje odpadkov s smučarskih območij, od katerih bo sodelovalo več kot trideset.

S snegom bogata zimska sezona 2005/2006 le malenkostno upočasnila taljenje ledenikov

Poročilo o stanju ledenikov v l. 2005/06, ki ga je pred kratkim objavila Avstrijska planinska zveza, ponovno opozarja na občutno zmanjšanje zaledenele površine.

Konferenca: Trajnostno usmerjanje tovornega prometa v občutljivih območjih

Posvet: Trajnostna prometna politika

Posvet: Cestni promet in okolje v Ljubljani

CIPRA Slovenija je tudi letos v okviru Evropskega tedna mobilnosti 2006 pripravila posvet na temo prometne problematike. Tokrat je bila glavna tema posveta vpliv prometa na okolje mesta Ljubljane.

Historiat zakona o Triglavskem narodnem parku

Sedanji zakon o Triglavskem narodnem parku je bil sprejet leta 1982 v kontekstu takratnega družbenega sistema. TNP danes, po več kot dvajsetih letih, nujno potrebuje nov zakon, ki bo upošteval sedanji pravni red in družbene razmere.

Izhodišča nevladnih organizacij za novi zakon o TNP

Koalicija triindvajsetih nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka (v nadaljevanju koalicija NVO) je novembra 2004, na Državni zbor RS in Vlado RS naslovilo Spomenico, s katero so izrazile svoje poglede in zahteve v zvezi s predlaganim novim zakonom o Triglavskem narodnem parku, ki je v proceduri Državnega zbora.