Iskanje

cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje gradnje in prenove

Energija je prevec dragocena, da bi jo zapravljali! A dogaja se prav to: po vsem svetu se, kot ocenjujejo, polovica energije porabi za gradnjo, rabo in odstranitev zgradb. V Alpah, a tudi povsod po Evropi je delež zasebnih gospodinjstev v strukturi porabe koncne energije ravno tako visok, kot ga dosega prometni sektor v celoti. Dalec najvecji delež v strukturi porabe odpade na ogrevanje prostorov, sledi mu priprava tople vode. Kurilno olje in zemeljski plin sta pri tem najpomembnejša vira energije. Najbolj energijsko potratne so stare, slabo izolirane zgradbe.

Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje prometa

Promet, zlasti še promet osebnih in tovornih vozil, je eden glavnih povzrociteljev podnebnih sprememb. Na obmocju Alp znaša delež prometa v strukturi izpustov toplogrednih plinov vec kot 25 %. Od vseh udeleženih pri tej problematiki je prav promet podrocje, za katero je od leta 1990 dalje znacilna najintenzivnejša rast izpustov toplogrednih plinov. Omenjeni razvoj gre v napacno smer in je v navzkrižju s politicnim ciljem zmanjšanja toplogrednih plinov. Delež poti, opravljenih z osebnim avtomobilom, je v Alpah višji, kot je evropsko povprecje.

Alpska konvencija brez odgovora na podnebne spremembe

Alpske države so danes na X. alpski konferenci v francoskem Evianu razpravljale o skupnem ravnanju na področju podnebnih sprememb, vendar pa niso dosegle soglasja glede akcijskega načrta za varstvo podnebja na območju Alp, ki bi si tako ime tudi zaslužil. Akcijski načrt, ki ga je sprejela konferenca, vsebuje sicer poleg splošnih formulacij, navsezadnje zaradi pritiska CIPRE, tudi nekaj maloštevilnih konkretnih ukrepov, vendar pa ti niso dovolj odločno zastavljeni, da bi lahko dejansko pospešili prizadevanja za varstvo alpskega podnebja.

Alpe na odru št. 92: V imenu varstva podnebja

Evaluation of approaches for designing and implementing ecological networks in the Alps

Festivali gorniskega filma v alpah

3988

Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje varstva narave

Spreminjanje podnebja mocno obcuti tudi narava. Gorska obmocja so na spremembe še posebno obcutljiva, kar se odraža v visoki izgubi biotske raznovrstnosti. Po napovedih znanstvenikov grozi na obmocju Alp do leta 2100 izumrtje skoraj vsaki drugi rastlinski vrsti. Za vrstno najbogatejše obmocje flore v Srednji Evropi bi to pomenilo neizmerno izgubo. Življenjske razmere v Alpah pa se bodo zaradi globalnega segrevanja obcutno poslabšale tudi znanim živalskim vrstam, kot so kozorog, belka in planinski zajec.

Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje energije

Da bi omejili globalno segrevanje, moramo najprej doseci ucinkovitejšo rabo energije. Kljub temu pa zgolj ucinkovitejša raba še ne bo zadostovala za okolju prijazno gospodarjenje. Ko-renito moramo spremeniti svoje navade pri porabi energije ter energijsko intenzivnega blaga in storitev. Izkušnje kažejo, da se poraba zmanjšuje le takrat, ko so ustrezni politicni signali dovolj jasni. Mednje sodijo tudi zakonski ukrepi, ki nagrajujejo varcno ravnanje z energijo, zapravljanje pa kaznujejo. Spodbujati moramo prehod s fosilnih na obnovljive vire energije, a ne v škodo narave. Proi-zvodnja lesne biomase, namešcanje vetrnic in nove hidroelektrarne v Alpah so lahko vir številnih konfliktov. Ekološke, socialne in ekonomske posledice energetskih ukrepov je treba natancno preveriti in med njimi poiskati ravnovesje.

Pregled ukrepov preprečevanja podnebnih sprememb v Alpah

Kakšni so vplivi ukrepov preprečevanja podnebnih sprememb in kakšni so njihovi stranski učinki? Najnovejša številka revije Alpe na odru/SzeneAlpen, tokrat s podnaslovom V imenu varstva podnebja, ki jo izdaja CIPRA, osvetljuje ravnanje s podnebnimi spremembami v Alpah in kaže pot do trajnostnega ravnanja.

Alpska konvencija ni instrument preprečevanja

85 % avstrijskih upravnih odločb, ki se nanašajo na Alpsko konvencijo in njene protokole, vsebuje dovoljenje za izvajanje ustreznih projektov, le v 15 % primerov pa so bile določbe Alpske konvencije uporabljene v utemeljitvi zavrnitve izdaje dovoljenja. To so podatki, ki jih je v okviru svoje analize 45 odločb, povezanih s protokoloma Alpske konvencije o varstvu narave in varstvu tal, na konferenci CIPRE Avstrija 21. in 22. oktobra 2009 v Salzburgu predstavil pravnik Sebastian Schmid z innsbruške univerze.

Strupena voda iz talečih se ledenikov

Nova študija ugotavlja, da se pri taljenju ledenikov sproščajo kemične snovi, ki so že dolgo prepovedane in jih tudi industrija ne proizvaja več. Raziskovalci iz švicarskih izobraževalnih inštitutov so iz jezera Oberarsee na območju švicarskega prelaza Grimsel odvzeli jedra sedimentov v zamrznjenem stanju in s pomočjo slojev jezerskih sedimentov rekonstruirali zgodovino jezera vse do njegovega nastanka leta 1953.

Več kot 500 kmetov opazuje rastline

Od leta 2007 dalje v Avstriji izvajajo projekt, pri katerem kmetje na območju svojih kmetij - večina jih leži na območju Alp - opazujejo rastline. Doslej je pri projektu sodelovalo že več kot 500 kmetov iz vseh delov Avstrije. Namen projekta je prispevati k ohranjanju suhih travnikov in ob tem krepiti okoljsko zavest. Kmetje morajo enkrat letno na svojih travnih površinah prešteti določene vrste rastlin, njihovo število pa sporočiti pristojni centralni službi.

Nova platforma Alpske konvencije za velike divje zveri

Konec oktobra je v Vaduzu/FL potekala prva delavnica v okviru nove platforme za velike zveri in kopitarje (imenovana tudi platforma Divje zveri in družba). Udeležilo se jo je okoli 30 predstavnikov iz šestih držav, ki je sodelovalo pri medsebojni izmenjavi informacij in izkušenj o velikih plenilcih in prosto živečih kopitarjih v alpskih državah, predstavili pa so tudi trenutno stanje te živalske vrste v posameznih državah in pristojnosti za njeno upravljanje. V naslednjih mesecih bo opravljena tudi podrobna analiza zbranih informacij in znanja, ki bodo objavljeni v preglednem poročilu.

Spanje pravičnih pri Alpski konvenciji

Osrednja točka 41. seje Stalnega odbora Alpske konference na Brdu pri Kranju so bile podnebne spremembe. Prisotne pogodbenice - seje se niso udeležili le predstavniki Monaka in EU - so poročale o nacionalnih podnebnih strategijah. CIPRA je sicer države že pred sejo pozvala, naj poročajo o konkretnih ukrepih, ki so jih sprejele pri izvajanju sprejetega akcijskega načrta o podnebju, a žal o tem v Sloveniji ni bilo kaj dosti slišati.

Izkušnje Alpske konvencije pomembne za Dinaride

CIPRA Slovenija je končala projekt prenosa dobrih praks trajnostnega razvoja Alpske konvencije v občino Mojkovac v Þrni Gori, ki je ponudil dobra izhodišča za celosten pristop k varovanju narave in trajnostnemu razvoju na dinarskem območju.

Zmagovalci natečajev s področja varstva podnebja v letu 2009

22. oktobra 2009 so bile razglašene občine, ki so zmagale na natečaju Climate Star 2009. To je tokrat potekalo pod geslom Najkrajša pot do varstva podnebja v avstrijskem Melku. Ponosni zmagovalki iz alpskega prostora sta občini Lustenau/A ter južnotirolska občina Sand in Taufers/Campo Tures. Rekordna udeležba 444 sodelujočih občin iz enajstih evropskih držav, pri čemer je bila zelo dobro zastopana alpska regija, kaže velik pomen, ki ga je medtem pridobilo varstvo podnebja.

Doživljajske revije o kulturnih poteh v Švici

Via Storia - center za zgodovino prometa bo konec novembra 2009 objavil sedmo številko doživljajske revije Kulturne poti v Švici, ki predstavlja zgodovinske prometne poti v zahodni Švici, kot sta Via Francigena ali Via Cook od Ženeve, Chamonixa/F, Martignyja, ki vodi prek prelaza Gemmipass v regiji Berner Oberland in vodi naprej proti Luzernu. Publikacija izhaja v nemškem in francoskem jeziku.

Nova ureditev javnih upravnih organov v Italiji pomeni nevarnost za narodne parke

Italijanska vlada si trenutno zelo prizadeva, da bi z zakonom o zmanjševanju števila javnih organov spodbudila vzpostavitev racionalnejših organizacijskih struktur. To bo prizadelo tudi italijanske naravne parke.

Nova geocoaching platforma za projekt Natura Trails v Avstriji

Avstrijski projekt Natura Trails ima na spletu novo geocoaching platformo, kjer so zbrane številne in z ilustrativnim gradivom bogato ponazorjene informacije o posameznih pohodniških poteh, kot so GPS-podatki za vodenje po posameznih poteh ali pa informacije o zanimivostih vzdolž poti. Združevanje pohodniških poti s pomočjo digitalnih zemljevidov Google Maps lahko posamezne poti iščemo prek satelitskih posnetkov. Skupaj je predstavljenih 19 poti, ki potekajo prek Avstrije.

Bad Reichenhall v znamenju alpskih občin in mest

Po besedah organizatorjev je konferenca z naslovom Mesto in podeželje v dialogu, ki je sredi oktobra potekala v Bad Reichenhallu v Nemčiji, pokazala, kako pomembna sta izmenjava med mestnimi in podeželskimi območji in njena nadaljnja poglobitev. Konferenca je bila prva skupna prireditev Omrežja občin "Povezanost v Alpah", društva Alpsko mesto leta in Stalnega sekretariata Alpske konvencije.

Vsi ukrepi varstva podnebja niso učinkoviti in neškodljivi - Podnebni ukrepi v Alpah pod drobnogledom

Na celotnem območju Alp je bilo več storjenega za preprečevanje izpustov CO2 kot za prilagajanje na podnebne spremembe, a to še ne pomeni, da je "boj proti vzrokom" tudi uspešen. Podatki, ki jih je CIPRA zbrala v projektu cc.alps, namreč kažejo, da so nekateri ukrepi varstva podnebja neučinkoviti ali imajo celo negativne učinke.

Za energijsko prihodnost Alp z nevtralnimi izpusti CO2 - Nujna sprememba paradigme

Þe želimo segrevanje podnebja omejiti na znosno mero, se moramo do leta 2050 skoraj v celoti posloviti od fosilne energije. Pri tem se ne bomo mogli izogniti tudi občutnemu zmanjšanju porabe energije, večji energijski učinkovitosti in širjenju deleža obnovljivih virov energije.

Odločilna vloga prometa pri podnebnih spremembah - Zadnji žebelj v krsto podnebne politike

Prometni sektor je glavni krivec, da cilji zmanjšanja emisij toplogrednih plinov niso doseženi. Brez celovitih ukrepov pa se bodo emisije, ki jih povzroča promet, celo povečale.

Neokrnjena narava blaži podnebne spremembe - Vrh gore kot zadnja postaja

Podnebne spremembe ogrožajo alpsko naravo. Do leta 2100 grozi izumrtje vsaki drugi alpski rastlinski vrsti. Potrebujemo varstvo narave, usmerjeno v prihodnost, ki ne prispeva le k ohranjanju alpskih habitatov, temveč tudi k varstvu podnebja in prilagajanju na neizogibne podnebne spremembe.

Pogovarjali smo se z Martine Rebetez - "V nekaj, kar se še nikoli ni zgodilo, ne verjamemo"

Kot ugotavlja švicarska klimatologinja Martine Rebetez, se glede podnebnih sprememb uresničujejo najbolj črnoglede napovedi iz preteklosti. Profesorica neuenburške univerze pogreša jasno politično voljo. A v vlogi svarilke ni povsem obupala: vsaka dodatna desetinka stopinje, ki jo bomo preprečili, je dobra za življenje na tem planetu.

Luca Mercalli o italijanski podnebni politiki - Projekti vredni pohvale, nacionalne strategije pa nobene

Luca Mercalli, metereolog in televizijski moderator, je pri prizadevanjih za učinkovito varstvo podnebja v Italiji precej osamljen. Kot pravi sam, zaostaja njegova država na tem področju za sosednjimi svetlobna leta. Politika ga je povsem razočarala, še največ razumevanja pa je doživel pri nekaterih gospodarstvenikih.

Pogosto le metanje peska v oči

Izraz "2000-vatna družba" se uporablja, da bi mesta in podjetja prikazali v luči trajnostnega razvoja, pohvalili zgradbe in spodbudili rast. Globalni pristop se tako zlorablja za namene lokalnega trženja.

Podnebno nevtralne Alpe so nuja

Brez pogleda na gore in s skromnimi obeti za napredek pri pogajanju se bodo okoljski ministri sestali decembra v Kopenhagnu na svetovni podnebni konferenci. Države bi morale sprejeti odločitev z daljnosežnimi posledicami:

Najboljših pet