Iskanje

Alpska konvencija v vlogi pacienta:kako naprej?

Vračanje k lastnim prednostnim - Alpska konvencija boleha. Kot dvajsetletnica bi pravzaprav morala biti v najlepših letih, morda še nekoliko naivna, a trdno odločena, da bo spremenila svet. Pa vendar ima človek vtis, da se je znašla globoko v krizi srednjih let in na robu depresije. Zakaj se tako hitro stara?

Makroregije morajo združevati obstoječe instrumente

Makroregionalni pristop, ki temelji na predlogu Evropske unije, naj bi širšim območjem brez definiranih političnih in upravnih meja pomagal pri premagovanju skupnih izzivov in priložnosti tam, kjer to v okviru klasičnih meddržavnih ali medregionalnih pobud ni mogoče.

Ja za alpsko makroregijo - a zgolj s postorom enakega obsega

Kje se Alpe začnejo in kje končajo, je vprašanje, ki zavzema osrednje mesto v razpravi o razmejitvi Alp z namenom izdelave alpske strategije. Probleme lahko skupaj obvladujejo le območja s podobnimi pogoji, je prepričan Werner Bätzing, profesor kulturne geografije na Univerzi v Erlangnu - Nürnbergu v Nemčiji.

Novo življenje za alpsko obrobje?

Letna strokovna konferenca CIPRE 2010: periferne regije v središču pozornosti - Alpe kot celota sicer niso obrobna regija, vendar pa znotraj Alp obstajajo številna periferna območja, kjer postaja poselitev vedno bolj problematična. Katere so priložnosti in katera so tveganja, s katerimi se sooča obrobje? CIPRA je o tem vprašanju razpravljala na letni konferenci oktobra 2010 v Semmeringu/A in tako spodbudila dialog, ki je presegel prostorske in strokovne meje.

Zakaj nas konvencija sploh potrebuje?

Običajno si na tem mestu prizadevam napisati kaj veselega. Ob tokratni iztočnici - 20 let Alpske konvencije - pa me je smeh minil. Očitno Alpska konvencija v tem trenutku za pogodbenice ni pomembna. Nekatere države so sicer že storile posamezne korake, tu in tam obstaja tudi finančna podpora za izvajanje konvencije na nacionalni ravni, v posameznih primerih sodišča ugotavljajo, da je Alpska konvencija veljavna v nacionalni zakonodaji in marsikatera država celo namenja sredstva za mednarodne oblike sodelovanja in projekte.

Alpe na odru št. 95 - Kdo jo bo prebudil?

Challenges for Mountain Regions

tokrat o zemljiški posesti na gorskih območjih

Berlusconi razvrednotil pomen narodnega parka Stelvio/Stilfserjoch

Decembra je italijanska vlada upravljanje narodnega parka Stelvio/Stilfserjoch predala avtonomnima provincama Bolzanu in Trentu ter regiji Lombardija - proti volji okoljske ministrice Stefanie Prestigiacomo in ob glasnih protestih okoljevarstvenih organizacij.

Avstrija: vodna energija pred varstvom okolja

Širjenje hidroelektrarn se je v Avstriji uveljavilo kot prednostni javni interes. Sprememba zakona o elektrogospodarstvu in organizaciji energetske oskrbe je interese energetskega gospodarstva še okrepila. Krovno združenje za okolje Umweltdachverband je zaradi takih razmer izrazilo zaskrbljenost: pod krinko varstva podnebja in zanesljive oskrbe je sedaj mogoče tako rekoč preko noči zgraditi hidroelektrarne in postaviti električne vode, ne da bi se pri tem upoštevali interesi narave, okolja ter državljanov in državljank.

V Omrežju občin ubrali nove poti na področju varstva podnebja

Omrežje občin "Povezanost v Alpah" bo v naslednjih dveh letih z okoli 280.000 evri finančno podprlo izvajanje dvajsetih projektov na temo varstva podnebja. Strategije občin za ravnanje s podnebnimi spremembami so pri tem zelo različne.

Leto gozdov: akcije v alpskem prostoru

OZN je leto 2011 razglasila za mednarodno leto gozdov, s čimer želi vzbuditi večjo pozornost javnosti za gozdove. Gre za cilj, ki je zelo pomemben tudi za Alpe, saj kar 40 odstotkov celotnega alpskega območja porašča gozd. Zaradi svojih različnih funkcij so gozdovi nenadomestljivi za človeka in živali; varovalni gozdovi, denimo, varujejo pred naravnimi nesrečami, kot so zemeljski in drugi plazovi ali padanjem kamenja, in pomenijo - življenje.

Alpe izgubljajo ledenike

V primerjavi z drugimi ledeniki našega planeta se je do leta 2010 najbolj skrčila površina alpskih. Zaradi podnebnih sprememb so v Alpah izginile kar tri četrtine ledeniške mase, ugotavljajo avtorji kanadske študije, ki je pred kratkim izšla v reviji Nature Geoscience Univerze British Columbia/CA. Alpski ledeniki imajo sorazmerno majhno površino in se na rast temperature odzivajo še posebno občutljivo. Tudi če je pozimi več snega, le-ta ne more nadomestiti taljenja belih velikanov.

Vidra se vrača v Alpe

V Alpah se je ponovno začela širiti vidra. Za raziskovalce omenjeno dejstvo postavlja pred veliko uganko, saj doslej še niso uspeli ugotoviti, kako se je ta žival sploh začela vračati na alpsko območje. Dolgo časa je bila na karti razširjenosti vidre, ki spada v družino kun, velika bela lisa, ki je segala natančno čez alpsko območje. V Švici se je številčnost populacije kljub prepovedi lova tako zelo zmanjšala, da so vidro razglasili za izumrlo živalsko vrsto. Razlog za to so bile spremenjene habitatne razmere, k čemur sta prispevala npr. urejanje in izsuševanje vodotokov.

Izšel vodnik o okoljski vzgoji na področju zimskih športov

Novi vodnik francoske mreže za alpsko okoljsko vzgojo (REEMA) je prava zakladnica informacij za vse, ki želijo začeti izvajati projekte, namenjene dvigu okoljske ozaveščenosti v zimskošportnih središčih. Publikacija temelji na številnih izkušnjah lokalnih deležnikov, zlasti okoljevarstvenih organizacij, ki so tovrstne projekte že uresničili v preteklih letih. Avtorji opisujejo konkretne ukrepe, ki so nujni za uspešno izvedbo projektov okoljske vzgoje.

Švica: vetrna energija za snežne topove

Na smučišču Sattel-Hochstucki v Centralni Švici so že konec lanskega leta postavili vetrnico za proizvodnjo električne energije, ki danes poganja dolinsko žičniško postajo. Krila osem metrov visokega stolpa vetrne turbine se vrtijo okoli vertikalne osi. Trenutno se iščejo ustrezne lokacije za nove vetrne turbine na območju smučišča, saj želijo upravljavci pri energijsko zelo intenzivni proizvodnji umetnega snega preiti na rabo na obnovljivih virov energije. Za delovanje snežnih topov pa v Švici ne potrebujejo le ogromnih količin električne energije, temveč potrebujejo tudi tolikšne količine vode, kot jih v letu dni porabi mesto z 1,5 mio. prebivalcev.

V Grenoblu kmalu prepoved vožnje za vozila 4x4?

Alpsko mesto Grenoble je eno od šestih francoskih pilotnih mest, v katerih bodo od leta 2012 dalje uvedli okoljske cone. To pomeni, da zlasti okolju škodljiva vozila, kot so vozila s pogonom na vsa štiri kolesa ali na dizelski pogon, ne bodo smela več voziti na območju starega mesta Grenoble. Ukrep naj bi izboljšal kakovost življenja v mestnih središčih.

Mariborsko Pohorje: z brezplačnim avtobusom na smučišče

Do pohorske vzpenjače se smučarji januarja lahko brezplačno pripeljejo z mestnim avtobusom št.6. Potnike bosta prevažala dva testna avtobusa na hibridni pogon oziroma zemeljski plin. Gre za poskusni projekt integracije mestnega avtobusnega prometa z žičniškim prometom, ki ga izvaja Mariborska gradbena fakulteta v okviru evropskega projekta "CO2 Nevtralni promet na območju Alp".

Graubünden in Južna Tirolska: skupaj zdravi

Švicarski kanton Graubünden in italijanska pokrajina Južna Tirolska sta se v okviru skupnega projekta INTERREG IV odločila poiskati strategijo, s katero bosta poskušala doseči kakovostnejše življenje prebivalcev: projekt Insieme sano - gemeinsam gesund (Skupaj zdravi) je namenjen osebam s slabšim socialnim položajem, predvsem starejši generaciji.

Nova publikacija: tokrat o zemljiški posesti na gorskih območjih

Osrednja tema najnovejše številke revije Journal of alpine research, ki izhaja v francoščini in angleščini, je upravljanje zemljiške posesti. Tovrstna problematika z znanstvenega vidika še ni bila dovolj obravnavana, vedno bolj pa zaposluje alpske občine. Avtorji prispevkov poskušajo odgovoriti na vprašanje, s katerimi instrumenti lahko gorske občine upravljajo svoja zemljišča ter ocenjujejo zasebne in javne interese.

Razpisane nagrade: iščejo se podiplomska dela z alpsko tematiko

Še do 31. januarja se je mogoče potegovati za nagrado Premio De Cia - Bellati - Canal in predložiti podiplomska dela, ki obravnavajo alpsko tematiko.

Umweltschutz in grossen Höhen

Sattel/CH: delavnica dynAlp-climate o prepoznavanju priložnosti v turizmu - kljub podnebnim spremembam

23. novembra 2010 je v švicarskem kraju Sattel potekal strokovni posvet o diverzifikaciji turistične ponudbe in se posvetil vedno večjim izzivom, ki ga ta prinaša turističnim občinam. Posveta se je udeležilo več kot 40 udeležencev, predstavnikov občin ter predstavnikov turističnih podjetij in uradov za planiranje, katerim so bile predstavljene možnosti, ki jih imajo občine oziroma turistične destinacije na razpolago, če se želijo postaviti po robu konkurenci.

Mauren/FL: delavnica dynAlp-climate o super podnebnih idejah za mlade!

Na začetku oktobra se je na vabilo občine Mauren okoli 20 koordinatorjev, zadolženih za mlajšo generacijo, srečalo s predstavniki iz šestih alpskih regij, da bi skupaj spodbudili izvajanje projekta izmenjave in varstva podnebja v okviru programa dynAlp-climate.

Bindingovo nagrado prejela Sur/CH in Krumbach/A

Fundacija Schatzinsel Alp Flix iz švicarske občine Sur v kantonu Graubünden in vorarlberška občina Krumbach sta konec novembra prejeli Bindingovo nagrado, vsakokrat v višini 10.000 CHF, ki se podeljuje za dosežke v varstvu narave in okolja. Omrežje občin je projekta finančno podprlo v letih 2006 - 2009 v okviru projekta DYNALP², zato ga je podelitev nagrade še posebno razveselila - obema iskrene čestitke!

Pogled s strani: energijska samozadostnost - prava pot za občine z vizijo

Od novega svetovnega vrha o podnebju, ki bo potekal v Mehiki, je vnovič pričakovati nezavezujoče izjave o nameri. Na regionalni ravni pa je preobrat v večji meri usmerjen v prihodnost in tudi bolj izvedljiv. Energijska samozadostnost ne pomeni le odpovedati se uvozu energije, temveč tudi uporabljati energijo varčno in učinkovito, lastne potrebe po energiji pokrivati po možnosti iz obnovljivih virov, kot so biomasa, sončna energija in toplotne črpalke, obenem pa spodbujati regionalno gospodarstvo.

Langenegg/A, Vrin/CH in St. Martin/CH - dobitniki Evropske nagrade za prenovo vasi 2010

Kar tri občine, članice našega omrežja, so konec septembra prejele Evropsko nagrado za prenovo vasi za svoje posebne dosežke na področju trajnostnega razvoja - v Omrežju občin vsem trem iskreno čestitamo!

St. Martin de Belleville/FR: ekskurzije pomagajo širiti znanje

Znanje o energijsko učinkoviti gradnji se lahko prek meja posreduje na različne načine. Eden od učinkovitih in raznolikih načinov so ekskurzije, kjer je mogoče na praktičnem primeru prikazati prednosti pasivnih hiš iz regionalnega lesa.

Regija Južna Koroška - Karavanke prejela nagrado na področju mobilnosti

Regija Južna Koroška - Karavanke je dobitnica nagrade za mobilnost 2010. Regija je projektna partnerica v transnacionalnem projektu programa INTERREG: ACCESS - izboljšanje dostopnosti ustanov in storitev splošnega interesa, katerega namen je vzpostavitev in delovanje decentralizirane mobilnostne storitvene službe z vključitvijo vseh nosilcev javnega prometa v regiji.

Nove ideje o trajnostnem razvoju občin in turizma v Nemčiji

Ob koncu projekta Oblikovati prihodnost Alp - povezovati alpske občine, ki so ga izvajali v nemškem delu "Povezanosti v Alpah", so bile 29. novembra 2010 nemške članice in tudi druge zainteresirane občine povabljene na srečanje v Alpski muzej Nemške planinske zveze v Münchnu, kjer so osrednjo pozornost namenile prihodnosti alpskih občin v času demografskih sprememb.