Iskanje

Nagrada občinam za uspešno rabo obnovljivih virov energije

Delovna skupnost alpskih dežel (Arge Alp) je letos razpisala nagrado za prizadevanja na področju rabe obnovljivih virov. Nagrajene bodo občine, ki so se na tem področju še posebno izkazale in zato tudi lahko pokažejo številne uspehe. Edino merilo za ocenjevanje je število letno proizvedenih megavatnih ur na prebivalca.

Izšla nova publikacija: Alpe v letu 2010

V Stalnem sekretariatu Alpske konvencije so izdali novo publikacijo, ki prinaša pregled dogajanja v Alpah, dodatno pa ga osvetljuje še različno kartografsko gradivo. Cilj v angleščini napisanega priročnika je nazorno prikazati realnost alpskih regij in njihovih izzivov. Več kot tisočletje se alpska pokrajina obravnava kot kulturna pokrajina.

WWF Švica praznuje 50 let

Ena največjih naravovarstvenih organizacij na svetu bo letos praznovala svojo petdesetletnico. Ustanovljena leta 1961, bosta WWF in njegovo švicarsko predstavništvo, sicer član CIPRE, letošnje leto obeležila s številnimi prireditvami. Tako so v narodnem muzeju v Zürichu postavili posebno razstavo o zgodovini World Wide Fund For Nature, od aprila pa se bodo po celotni Švici zvrstili še koncerti za otroke.

Pravkar izšlo: o mentaliteti gornikov

Kako se topografija odraža na ljudeh v gorskih regijah? To se v svoji knjigi "Tretja dimenzija - primerjalna zgodovina gora v novem veku" sprašuje profesor švicarske zgodovine Jon Mathieu.

Kdo bo prebudil Alpsko konvencijo?

20 let Alpske konvencije - pričakovali bi, da bi to lahko bil razlog za praznovanje. Kljub temu pa je CIPRA, kot lahko razberete iz najnovejše številke Alp na odru, prišla do zaključka, da pravih rezultatov ni. V skladu z načeli Alpske konvencije so se v Alpah resda začele izvajati nekatere dejavnosti, bile so ustanovljene nekatere mreže, namenjene trajnostnemu razvoju v Alpah, kljub vsemu pa organi Alpske konvencije delujejo deloma neučinkovito ali pa se vrtijo v krogu. CIPRA poziva države pogodbenice, da na 11. Alpski konferenci, ki bo potekala na Brdu pri Kranju 8. in 9. marca, z izvedbenimi projekti končno oživijo pomen Alpske konvencije.

Idrija je Alpsko mesto leta 2011

Naziv, ki simbolizira usmerjenost v trajnostni razvoj, je bil slovenskemu mestu podeljen tudi za njegova prizadevanja na področju varstva podnebja. Osrednja slovesnost ob prevzemu naziva Alpsko mesto leta je potekala 8. februarja 2011 v Idriji.

Načrtovana gradnja največjega vetrnega parka v Alpah

V italijanskih Alpah stavijo na vetrno energijo - in to ob glasni kritiki sosednjih regij in okoljevarstvenih organizacij. Za najsevernejšo občino Brenner sta tako načrtovana kar dva velika projekta: na Sattelbergu naj bi, če bo uslišana želja upravljavcev oz. podjetij Leitwind in Etschwerke, stalo 22 vetrnic, visokih skorajda sto metrov. Električno energijo pa naj bi proizvajalo tudi devet vrtnic na Sandjochu.

Projekti za varovalne gozdove nagrajeni

Alpsko nagrado za varovalne gozdove 2010 je konec januarja v Churu v Švici prejel avstrijski kraj Blons, član Omrežja občin "Povezanost v Alpah", in sicer za ureditev pešpoti v spomin na žrtve uničujočega plazu v petdesetih letih kot tudi za dokumentacijsko središče (v kategoriji odnosi z javnostmi). Za nagrado so se potegovali kandidati iz celotnega alpskega prostora.

Podnebne spremembe: macesnovem zavijaču že primanjkuje macesnov

Vsakih osem do deset let postanejo številni macesni že zgodaj poleti rjave barve - namreč takrat, ko se nenadoma poveča število macesnovega zavijača: gosenice metulja se hranijo z mladimi iglicami, ki se zaradi tega posušijo. Ciklično pojavljanje škodljivca lahko zdravi macesni prestanejo brez posledic, a zadnje ugotovitve švicarskih raziskovalcev kažejo, da se bo to zaradi podnebnih sprememb v prihodnje verjetno spremenilo.

Posledice olimpijske kandidature Annecyja/F premalo upoštevane

"Posledicam, ki jih bodo olimpijske igre imele za okolje, se v dokumentaciji, ki jo je v okviru svoje kandidature predložilo mesto, pripisuje večinoma premajhen pomen," so prepričani v francoski okoljevarstveni organizaciji. V odprtem pismu evalvacijski komisiji MOK, ki je na začetku februarja obiskala Annecy, so na predvidljive posledice tega velikega dogodka opozorile tudi organizacije France Nature Environnement, Fédération Rhôhne Alpes de Protection de la Nature (FRAPNA) in CIPRA Francija.

Kalkkögel - območje miru, ki le-tega ne najde

Gorska veriga Kalkkögel v Stubaiskih Alpah na avstrijskem Tirolskem ima od leta 1983 dalje status območja miru - gre za varstveno kategorijo, ki dosledno prepoveduje "gradnjo žičnic in vlečnic za prevoz potnikov." A prav to načrtujejo upravljavci žičnic, ki zahtevajo vzpostavitev povezave med smučiščema Schlick in Axamer Lizum.

Cestne takse za kolesarje vendarle ne bo

Predvideni ukrepi na gorski cesti preko prelaza Großglockner/Veliki Klek se vendarle ne bodo uresničili. Podjetje Großglockner Hochalpenstraßen AG je namreč nameravalo uvesti cestnino za kolesarje, in sicer v času "največjega prometa", to je med 9.00 in 15.00. Cestina, ki je bila načrtovana od maja dalje, bi znašala 5 evrov.

Alpska konvencija - temelj skupne alpske politike

Alpe so najvišje gorovje v zahodni Evropi. So življenjski prostor skoraj 14 milijonov ljudi, 30.000 živalskih in 13.000 rastlinskih vrst, posebna regija, ki z Alpsko konvencijo razpolaga s posebnim sporazumom, katerega namen je zagotavljati trajnostni razvoj na tem obmocju. Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) spremlja sporazum že od samega zacetka, saj je pripravo tovrstne konvencije zahtevala že leta 1952, ko je bila ustanovljena. Danes je CIPRA zagotovo najbolj angažirana organizacija s statusom opazovalke, ki veliko energije in financnih sredstev porabi za izvajanje in nadaljnji razvoj Alpske konvencije. Kljub svoji ozki povezanosti z Alpsko konvencijo ali pa prav zaradi nje mora biti dvajsetletnica Alpske konvencije povod, da CIPRA preveri in aktualizira svoj odnos do te edinstvene pogodbe.

Alpska konvencija kot odgovor na globalizacijo?

Pred 20 leti je Alpska konvencija postavila temeljni kamen skupne alpske politike, danes bi lahko ponudila odgovore na vprašanja, ki jih odpira globalizacija. A izvajanje tega sporazuma v večini držav bolj kot ne šepa, zato CIPRA pogodbenice poziva, da na 11. Alpski konferenci, ki bo potekala na Brdu pri Kranju 8. in 9. marca 2011, z izvedbenimi projekti končno oživijo pomen Alpske konvencije.

Temeljni kamen skupne alpske politike

Alpska konvencija ustvarja prostor za vizije - So najvišje evropsko gorovje, življenjski prostor za skoraj 14 milijonov ljudi, 30.000 živalskih in 13.000 rastlinskih vrst: to so Alpe, posebna regija, katere trajnosti razvoj mora varovati poseben sporazum. V nadaljevanju razmišljamo o poskusu, imenovanem Alpska konvencija: kaj je, zakaj jo potrebujemo, kaj so njene pomanjkljivosti in česa je zmožna.

Dolgoletni sopotniki

Zgodovina in gremiji Alpske konvencije - CIPRA in Alpska konvencija se lahko ozreta na dolgoletno skupno zgodovino. O vsealpskem mednarodnem pravnem aktu se je sicer govorilo že ob ustanovitvi CIPRE v petdesetih letih, da pa je začel tudi veljati, so pripomogle šele prometna problematika in okoljske katastrofe v osemdesetih

Alpska konvencija koristi tistemu, ki jo uporablja

Švica in Avstrija stopata po različnih poteh - Kot osrednji državi sredi Alp imata Švica in Avstrija podobne pogoje. Þlovek bi mislil, da bi zato morali imeti podobne interese, kar zadeva skupno alpsko politiko. Ne bo držalo: medtem ko Avstrija protokole Alpske konvencije postopno uresničuje, v Švici njihova ratifikacija še vedno ni na dnevnem redu. Kateri so razlogi za tako različno ravnanje?

Le konkretna lahko zaživi

Alpska konvencija ustvarja pomembna omrežja - Cilje mednarodne pogodbe, kot je Alpska konvencija, javnosti ni lahko posredovati, njenega duha pa je mogoče oživiti le z uresničevanjem v praksi. Omrežja, ki delujejo na celotnem alpskem območju, so za to odlični glasniki.

Karpatska konvencija je nastala na pobudo Alpske konvencije

Kijev (Ukrajina), 22. maj 2003: Karpatske države so podpisale Okvirno konvencijo o varstvu in trajnostnem razvoju Karpatov (Karpatsko konvencijo), ki ji je botrovala Alpska konvencija. Poglejmo, kako je do tega prišlo.

"Samo čakati na čudežno novo dinamiko ni dovolj"

V pogovoru s Klausom Töpferjem - Trajnostni razvoj v Alpah potrebuje oboje: instrumente od zgoraj, kot je Alpska konvencija, in pobude od spodaj, kot jih v javnosti vedno znova sproža CIPRA, pravi Klaus Töpfer, nekdanji nemški okoljski minister in pobudnik prve Alpske konference leta 1989 v Berchtesgadnu/D.

Alpska konvencija v vlogi pacienta:kako naprej?

Vračanje k lastnim prednostnim - Alpska konvencija boleha. Kot dvajsetletnica bi pravzaprav morala biti v najlepših letih, morda še nekoliko naivna, a trdno odločena, da bo spremenila svet. Pa vendar ima človek vtis, da se je znašla globoko v krizi srednjih let in na robu depresije. Zakaj se tako hitro stara?

Makroregije morajo združevati obstoječe instrumente

Makroregionalni pristop, ki temelji na predlogu Evropske unije, naj bi širšim območjem brez definiranih političnih in upravnih meja pomagal pri premagovanju skupnih izzivov in priložnosti tam, kjer to v okviru klasičnih meddržavnih ali medregionalnih pobud ni mogoče.

Ja za alpsko makroregijo - a zgolj s postorom enakega obsega

Kje se Alpe začnejo in kje končajo, je vprašanje, ki zavzema osrednje mesto v razpravi o razmejitvi Alp z namenom izdelave alpske strategije. Probleme lahko skupaj obvladujejo le območja s podobnimi pogoji, je prepričan Werner Bätzing, profesor kulturne geografije na Univerzi v Erlangnu - Nürnbergu v Nemčiji.

Novo življenje za alpsko obrobje?

Letna strokovna konferenca CIPRE 2010: periferne regije v središču pozornosti - Alpe kot celota sicer niso obrobna regija, vendar pa znotraj Alp obstajajo številna periferna območja, kjer postaja poselitev vedno bolj problematična. Katere so priložnosti in katera so tveganja, s katerimi se sooča obrobje? CIPRA je o tem vprašanju razpravljala na letni konferenci oktobra 2010 v Semmeringu/A in tako spodbudila dialog, ki je presegel prostorske in strokovne meje.

Zakaj nas konvencija sploh potrebuje?

Običajno si na tem mestu prizadevam napisati kaj veselega. Ob tokratni iztočnici - 20 let Alpske konvencije - pa me je smeh minil. Očitno Alpska konvencija v tem trenutku za pogodbenice ni pomembna. Nekatere države so sicer že storile posamezne korake, tu in tam obstaja tudi finančna podpora za izvajanje konvencije na nacionalni ravni, v posameznih primerih sodišča ugotavljajo, da je Alpska konvencija veljavna v nacionalni zakonodaji in marsikatera država celo namenja sredstva za mednarodne oblike sodelovanja in projekte.

Alpe na odru št. 95 - Kdo jo bo prebudil?

Challenges for Mountain Regions

tokrat o zemljiški posesti na gorskih območjih

Berlusconi razvrednotil pomen narodnega parka Stelvio/Stilfserjoch

Decembra je italijanska vlada upravljanje narodnega parka Stelvio/Stilfserjoch predala avtonomnima provincama Bolzanu in Trentu ter regiji Lombardija - proti volji okoljske ministrice Stefanie Prestigiacomo in ob glasnih protestih okoljevarstvenih organizacij.

Avstrija: vodna energija pred varstvom okolja

Širjenje hidroelektrarn se je v Avstriji uveljavilo kot prednostni javni interes. Sprememba zakona o elektrogospodarstvu in organizaciji energetske oskrbe je interese energetskega gospodarstva še okrepila. Krovno združenje za okolje Umweltdachverband je zaradi takih razmer izrazilo zaskrbljenost: pod krinko varstva podnebja in zanesljive oskrbe je sedaj mogoče tako rekoč preko noči zgraditi hidroelektrarne in postaviti električne vode, ne da bi se pri tem upoštevali interesi narave, okolja ter državljanov in državljank.