Iskanje

Kratke novice Povezanost v Alpah / dynAlp-climate Št. 26 / 2011

Kratke novice Povezanost v Alpah / dynAlp-climate Št. 25 / 2010

cc.alps: zahteve CIPRE – Turizem in podnebne spremembe

Podnebne spremembe postavljajo alpski turizem pred velike izzive, saj se jim mora ta prilagajati, obenem pa tudi sam postati sprejemljivejši za podnebje. Zlasti na tako kljuènih podroèjih, kot sta promet in energija, so potenciali za omejevanje izpustov CO2 precejšnji. Turizem je panoga, ki je deležna precejšnjih sredstev podpore, zato mora javni sektor prav s spodbujanjem turizma razvoj usmerjati v trajnostno smer. V trenutni razpravi o razvojnih trendih v turistièni industriji prevladujejo stališèa velikih žiènièarskih podjetij, ki se osredotoèajo predvsem na smuèarski turizem in ohranjanje statusa quo. Kdor vse polaga le v smuèanje in sneg, spodbuja kapitalsko intenzivno, visoko tehnizirano obliko alpskega turizma, v kateri prevladujejo monostrukture in ki ni prijazna ne za podnebje ne za okolje.

Kranjska Gora/SI: Na mesta, pripravljeni, zelena!

Na prvi okoljski natečaj Najbolj zelena občina, ki je bil organiziran v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, ZOS in SOS, se je prijavilo 47 občin.

V Massellu/I so se odpovedali okolju neprijazni vodni energiji

Italijanska pokrajina Torino je občino Massello in 17 drugih gorskih občin nagradila za njihova prizadevanja na področju varstva tekočih voda.

Energetska nagrada za občine

Delovna skupnost alpskih dežel (ARGE Alp) bo letos podelila nagrado za rabo obnovljivih virov energije, za katero lahko kandidirajo občine, ki so na tem področju še posebno dejavne in so tudi že dosegle ustrezne uspehe.

Via Alpina - odkrivanje počasnega življenjskega ritma

Obdobje hitrega življenjskega tempa, v katerem vladajo hitro prehranjevanje in visoke hitrosti, je minilo. V družbi se po tihem uveljavlja novi trend: uživanje v počasnem ritmu življenja. Þas, v katerem aktivno zaznavamo doživeto.

Götzis/A: Deležniki iz manjših regij prevzeli pobudo

9. decembra 2010 je v Götzisu v Avstriji potekala konferenca z naslovom Prebujenje na obrobju - pobude za uspešen razvoj majhnih regij. Konferenco je obiskalo okoli 50 udeležencev iz Avstrije, Švice in Nemčije.

Ura Zemlje 2011 - ugasnimo luč in pokažimo, da nam ni vseeno

26. marca 2011 bodo ob 20.30 po lokalnem času povsod po svetu v več kot 120 državah in 4000 mestih za 60 minut izklopili električne naprave. Akcija, ki od leta 2007 poteka v organizaciji WWF, poziva vse ljudi, da z izklopom stikala simbolno vplivajo na večjo ozaveščenost o varstvu podnebja.

Uspešen začetek mladinskega projekta My Clime-mate

V avstrijskem Sibratsgfällu so 23. februarja 2011 položili temeljni kamen mednarodni izmenjavi mladih, ki se bo odvijala pod okriljem programa dynAlp-climate.

Nedomiselni člani alpskega kluba

Danes se je v Sloveniji končala 11. konferenca okoljskih ministrov alpskih držav. Kot smo pričakovali, so rezultati konference bolj pičli. Od Švice, ki v naslednjem dveletnem obdobju prevzema predsedovanje, CIPRA sedaj pričakuje, da bo Alpsko konvencijo po dvajsetih letih vendarle oživila s konkretnim izvajanjem različnih projektov.

Alpska konvencija v Sloveniji in njeno izvajanje na lokalni ravni

Nedomiselni člani alpskega kluba

V sredi se je v Sloveniji končala 11. konferenca okoljskih ministrov alpskih držav. Njeni rezultati so skromni. Od Švice, ki v naslednjem dveletnem obdobju prevzema predsedovanje, CIPRA sedaj pričakuje, da bo Alpsko konvencijo po dvajsetih letih vendarle oživila s konkretnim izvajanjem različnih projektov.

Nova znamka za vodno energijo

Voda je najpomembnejši obnovljivi vir energije v Alpah, ki ima velik vpliv na ekosistem. To naj bi se sedaj spremenilo z uporabo okoljskega znaka EU oz. certifikata CH2OICE in v primeru Avstrije z implementacijo načrta Ökomasterplan II.

Podeljena arhitekturna nagrada za trajnostno gradnjo

V okviru XI. Alpske konference, ki je potekala na na Brdu pri Kranju, je bila ta teden podeljena nagrada Konstruktivno, ki spodbuja estetsko in energijsko učinkovito trajnostno gradnjo in prenovo. Za njo se ne skrivajo le energijski kazalci: nagrada celovito spodbuja trajnostnostni razvoj, izbiro okolju prijaznih gradbenih materialov, dobro dostopnost s sredstvi javnega prometa in socialne vidike.

Smučarski predor pod Zugspitze

Načrti upravljavcev za razširitev gorske železnice na smučarskem območju Garmisch-Patenkirchen/D burijo duhove. 800 m dolg in 10 m širok predor, ki bi planoto Zugspitzplatt povezal s smučarskim območjem Ehrwalder Alm, bi omogočal smuk do doline, s tem pa bi to območje postalo tudi privlačnejše. Upravljavci žičnic upajo, da bo München izbran za gostitelja Olimpijskih iger.

Nova prometna politika za Olimpijske igre

"Mednarodni olimpijski komite (MOK) pogojuje dodelitev Olimpijskih iger s tem, da je treba predvsem na gorskih območjih sprejeti posebne ukrepe za preusmeritev prometa in zmanjšanje cestnega prometa." To je eden od osmih pogojev, ki jih je Evropska prometna pobuda (ITE) predložila olimpijskemu komiteju.

Medvedi na pohodu

V Trentinu/I se veliki vsejed očitno dobro počuti. V preteklem letu so na tem območju našteli 27 medvedov, medtem ko je bila medvedja populacija v devetdesetih letih ocenjena le na tri ali štiri osebke. Od takrat so v okviru projekta Life Ursus v naravni park Adamello-Brenta naselili deset slovenskih medvedov. Medvedja populacija se je v tem času ustalila in v Trentinu živi toliko medvedov, kot nikjer drugje v Alpah, lahko o medvedu preberemo v letnem poročilu Avtonomne pokrajine Trento.

V Avstriji se prepirajo zaradi predorov

Financiranje brennerskega baznega predora (BBT) je spet postalo povod za spor. Avstrijske zvezne železnice ÖBB, ki so zadolžene za 20 milijard evrov, se brez finančnega zavarovanja s strani države nočejo lotiti gradnje brennerskega baznega predora. Železničarje najbolj moti dejstvo, da obstajajo za 200 km dolge odseke dovoznih prog v Italiji zgolj predprojekti.

Navodila za trajnostno ravnanje

Predvsem lokalne skupnosti so tiste, ki izvajajo Alpsko konvencijo in jo v praksi tudi občutijo ter ohranjajo ravnovesje med človekom in naravo. Stalni sekretariat Alpske konvencije je zato za italijanske, francoske in slovenske občine - za vsako državo posebej - pripravil priročnik z nasveti, kako Alpsko konvencijo uresničevati na lokalni ravni.

Nagrajeno tisočletno sonaravno gospodarjenje z gozdovi

Prejemnik Bindingove nagrade za gozdove 2011 je samostan Einsiedeln. Benediktinska opatija v kantonu Schwyz je z 933 ha gozdov največji zasebni lastnik gozdov v Švici, ki že več kot tisočletje s svojimi gozdovi gospodari trajnostno in sonaravno in je zato lahko za zgled drugim lastnikom gozdov.

Sajasti ledeniki se talijo hitreje

Zaradi segrevanja podnebja se površina velikih ledenikov iz dneva v dan manjša. Kot ugotavlja Inštitut Paula Scherrerja (PSI) v svojih raziskavah, ki jih izvaja na pogorju Himalaje, pa je treba taljenje ledenega pokrova pripisati tudi sajastim delcem.

Via Alpina: potovalne štipendije podeljene

Vplivi podnebnih sprememb vzdolž Vie Alpine, vzgoja mladih s posebnimi pedagoškimi potrebami s pomočjo pohodništva ter geofotografska inventura rdeče poti so teme treh projektov, ki so prvič prejeli potovalne štipendije v okviru projekta Via Alpina.

Delavnica o upravljanju tal v francoskih Alpah

Prireditev z naslovom "Kmetijstvo in urbanizem: izzivi in izkušnje na področju upravljanja tal v Alpah" se bo lotila problemov, kot so vedno večja poraba zemljišč, visoki stroški in pozidava zemljišč, katerih posledice v Alpah še posebno izrazito občutimo.

Spreminjanje gozdov

Udeleženci seminarja Gozdarstvo in podnebne spremembe - mislimo korak vnaprej! bodo poskušali odgovoriti na vprašanje, katere so posledice, ki jih segrevanje zemlje prinaša za lesno gospodarstvo, gozdove in njihove funkcije, in katere strategije so potrebne za zagotavljanje trajnostnega razvoja gozda v kontekstu regionalnega razvoja.

Turizem in podnebne spremembe

Mountain regions as referents for collective action

Tretja dimenzija

Alpe ve letu 2010

Nova prostorska zasnova naj bi rešila švicarsko pokrajino

Za Švico je značilna razpršena gradnja. Nova "zasnova prostorskega razvoja za Švico" naj bi le-to preprečila in poskrbela za boljšo uskladitev prostorskega razvoja: tako naj bi se pri prometnem in poselitvenem razvoju spodbujalo razmišljanje in načrtovanje v nadregionalnih prostorih delovanja. Nepozidana zemljišča naj bi zaščitili pred razpršeno gradnjo ter optimalno izkoristili kapacitete obstoječih cest in železniških tras.