Alpe na odru
Alpe na odru - tematsko glasilo CIPRE - prinaša aktualne alpske teme, obravnavane iz širšega mednarodnega vidika, ter novosti s področja delovanja CIPRE. Nekdanji informacijski bilten CIPRA Info je ob 25. obletnici dobil novo ime. Od leta 2009 se tako imenuje Alpe na odru. Že vse od leta 1984 izhaja en do trikrat letno v slovenščini, nemščini, italijanščini in francoščini. Alpe na odru so brezplačne, nanje se lahko naročite preko našega portala za prijavo.
Alpe na odru - tematsko glasilo CIPRE - prinaša aktualne alpske teme, obravnavane iz širšega mednarodnega vidika, ter novosti s področja delovanja CIPRE. Nekdanji informacijski bilten CIPRA Info je ob 25. obletnici dobil novo ime. Od leta 2009 se tako imenuje Alpe na odru. Že vse od leta 1984 izhaja en do trikrat letno v slovenščini, nemščini, italijanščini in francoščini. Alpe na odru so brezplačne, nanje se lahko naročite preko našega portala za prijavo.
Placebo ali panaceja?
O vodenju oz. governance govorijo danes vsi. Territorial, local, urban, european, global governance, v zadnjem času tudi climate governance - sodelovanje ljudi v procesih odločanja naj bi izboljšalo svet. A kaj se pravzaprav skriva za tem pojmom ter kakšne možnosti in pasti čakajo tistega, ki se bo soočil s temi procesi? Preberi več
Mreženje naravnih parkov
Prebivalci Trentina stopajo na področju varstva narave na nove poti: mreža trentinskih zavarovanih območij prinaša dodano vrednost celotnemu območju od gorskih vrhov do dolin. Novi vzorci in nove oblike sodelovanja prinašajo raznovrstne rezultate. Preberi več
Logarska dolina: pametno varstvo narave
Da bi ohranili izjemno kakovostno krajino, so leta 1987 v Logarski dolini ustanovili krajinski park. To pa ni odpravilo težav zaradi vse večjega in nenadzorovanega turističnega obiska. Preberi več
Z učinkovitim vodenjem do energetske neodvisnosti
Le malo katera tema tako močno vpliva na vsa področja našega življenja kot varstvo podnebja. Odgovornost je pomembna predvsem tam, kjer so količine izpustov plinov na prebivalca še posebno velike, na primer v Alpah. Projekt Energetska prihodnost Vorarlberg je tako poskus, da bi se te odgovornosti začeli tudi zavedati. Preberi več
Usklajeno upravljanje vodá
Voda je last vseh in nikogar. Da bi preprečili konflikte, ki nastajajo pri porazdelitvi in izkoriščanju tega naravnega vira, so se akterji v Franciji s sklenitvijo posebne pogodbe dogovorili za usklajeno delovanje. To sedaj velja tudi za Annecyjsko jezero in porečje reke Fier. Preberi več
Iz središča družbe
Sodelovanje civilne družbe potrebuje korenito spremembo zornega kota: razvoj mora izhajati iz središča družbe. V procesu odločanja naj zato ne bi smela sodelovati civilna družba, temveč naj bi organi oblasti in strokovnjaki sodelovali v procesu prebivalcev. Vidike takega koncepta lepo ponazarja nastanek švicarskega parka Ela. Preberi več
"Osamosvajanje politične elite je treba preprečiti!"
Razkorak med politično elito in prebivalstvom lahko pripomorejo odpraviti neposredne oblike demokracije sodelovanja prebivalcev v procesu odločanja. Wilfried Marxer je zagovornik širjenja neposredne demokracije, ki naj sega od lokalne do mednarodne ravni, ne nazadnje zaradi učinkovitega vodenja. Preberi več
Varovalni gozd potrebuje sodelovanje vseh
če hočemo, da bodo gozdovi prilagojeni podnebnim spremembam in da bodo tudi v prihodnje opravljali varovalno funkcijo, jih je treba na to pripraviti. Ena od možnosti za to so t. i. forumi za gorski gozd, v okviru katerih predstavniki gozdarstva, lovstva in turizma skupaj pripravljajo ustrezne ukrepe. Tu so še medregionalni tečaji na Bavarskem in Tirolskem, ki so namenjeni poglobljeni obravnavi znanja s tega področja. Preberi več
Upravljanje vasi čadrg: vse na "štuporamo"
Davno tega so se kmetje v Bohinju uprli zemljiškemu gospodu. Ta je upor zatrl, može obsodil na smrt, ženske izgnal, a jim dovolil, da s seboj vzamejo le to, kar lahko odnesejo na hrbtu. In so izbrale - svoje može in jih odnesle čez bohinjske hribe proti zahodu. Na terasi med strmimi pobočji tolminskih gora in visoko nad prepadno sotesko Tolminke je nastalo novo naselje: čadrg. Tako pripoveduje legenda. Preberi več
Comité de massif: odločati in načrtovati
Na podlagi zakona o gorah iz leta 1985 je bil za vsako francosko pogorje, tako tudi za Alpe, ustanovljen odbor, ki skrbi za njegov razvoj, upravljanje in varstvo. Odbori sestojijo iz treh organov: predstavnikov lokalnih organov, predstavnikov gospodarstva in predstavnikov društev, naravnih parkov in stroke. Preberi več
Pripravljeni poslušati in spoštovati
Za procese vodenja ni receptov. Posamezni primeri, okvirni pogoji in povezave med udeleženimi so preveč različni. Nekaj opornih točk, ki kažejo, kaj je pri pogajanjih o različnih interesih pomembno za dosego trajnih rezultatov, pa vendarle obstaja. Preberi več
Močna in trdna mreža za Alpe
Kdor bo prebiral društvene anale CIPRE, bo hitro ugotovil, da so bili uspehi mogoči takrat, ko so se ljudje združili prek meja in si skupaj prizadevali za iste cilje. In tako je tudi danes, šest desetletij po ustanovitvi Mednarodne mreže za varstvo in trajnostni razvoj Alp (CIPRA). Preberi več
Sodelovanje namesto komolčarstva
Ko želijo vsi soodločati, je pravi čas za governance. CIPRA se je v zadnji številki revije Alpe na odru odločili raziskati, kaj se skriva za tem izrazom in kaj je mogoče doseči s tem procesom. Preberi več
Kratke novice 1_2011:
Alpska konvencija je podlaga za delovanje, politiko in projekte Omrežja občin "Povezanost v Alpah", pri čemer se cilj vedno glasi: uresničevanje trajnostnega razvoja za Alpe. Žal pa se je zgodilo točno to, pred čimer je bojazen izrazila CIPRA v zadnji številki svoje revije Alpe na odru z naslovom Kdo jo bo bo prebudil? 20 let Alpske konvencije; XI. Alpska konferenca, ki je potekala 8. in 9. marca 2011, ni prinesla nobenih v prihodnost usmerjenih rezultatov. Na Brdo pri Kranju so prišli le maloštevilni okoljski ministri alpskih držav, nove ali ustvarjalne odločitve tako rekoč niso bile sprejete. Preberi več
Alpska konvencija kot odgovor na globalizacijo?
Pred 20 leti je Alpska konvencija postavila temeljni kamen skupne alpske politike, danes bi lahko ponudila odgovore na vprašanja, ki jih odpira globalizacija. A izvajanje tega sporazuma v večini držav bolj kot ne šepa, zato CIPRA pogodbenice poziva, da na 11. Alpski konferenci, ki bo potekala na Brdu pri Kranju 8. in 9. marca 2011, z izvedbenimi projekti končno oživijo pomen Alpske konvencije. Preberi več
Temeljni kamen skupne alpske politike
Alpska konvencija ustvarja prostor za vizije - So najvišje evropsko gorovje, življenjski prostor za skoraj 14 milijonov ljudi, 30.000 živalskih in 13.000 rastlinskih vrst: to so Alpe, posebna regija, katere trajnosti razvoj mora varovati poseben sporazum. V nadaljevanju razmišljamo o poskusu, imenovanem Alpska konvencija: kaj je, zakaj jo potrebujemo, kaj so njene pomanjkljivosti in česa je zmožna. Preberi več
Dolgoletni sopotniki
Zgodovina in gremiji Alpske konvencije - CIPRA in Alpska konvencija se lahko ozreta na dolgoletno skupno zgodovino. O vsealpskem mednarodnem pravnem aktu se je sicer govorilo že ob ustanovitvi CIPRE v petdesetih letih, da pa je začel tudi veljati, so pripomogle šele prometna problematika in okoljske katastrofe v osemdesetih Preberi več
Alpska konvencija koristi tistemu, ki jo uporablja
Švica in Avstrija stopata po različnih poteh - Kot osrednji državi sredi Alp imata Švica in Avstrija podobne pogoje. Þlovek bi mislil, da bi zato morali imeti podobne interese, kar zadeva skupno alpsko politiko. Ne bo držalo: medtem ko Avstrija protokole Alpske konvencije postopno uresničuje, v Švici njihova ratifikacija še vedno ni na dnevnem redu. Kateri so razlogi za tako različno ravnanje? Preberi več
Le konkretna lahko zaživi
Alpska konvencija ustvarja pomembna omrežja - Cilje mednarodne pogodbe, kot je Alpska konvencija, javnosti ni lahko posredovati, njenega duha pa je mogoče oživiti le z uresničevanjem v praksi. Omrežja, ki delujejo na celotnem alpskem območju, so za to odlični glasniki. Preberi več
Karpatska konvencija je nastala na pobudo Alpske konvencije
Kijev (Ukrajina), 22. maj 2003: Karpatske države so podpisale Okvirno konvencijo o varstvu in trajnostnem razvoju Karpatov (Karpatsko konvencijo), ki ji je botrovala Alpska konvencija. Poglejmo, kako je do tega prišlo. Preberi več
"Samo čakati na čudežno novo dinamiko ni dovolj"
V pogovoru s Klausom Töpferjem - Trajnostni razvoj v Alpah potrebuje oboje: instrumente od zgoraj, kot je Alpska konvencija, in pobude od spodaj, kot jih v javnosti vedno znova sproža CIPRA, pravi Klaus Töpfer, nekdanji nemški okoljski minister in pobudnik prve Alpske konference leta 1989 v Berchtesgadnu/D. Preberi več
Alpska konvencija v vlogi pacienta:kako naprej?
Vračanje k lastnim prednostnim - Alpska konvencija boleha. Kot dvajsetletnica bi pravzaprav morala biti v najlepših letih, morda še nekoliko naivna, a trdno odločena, da bo spremenila svet. Pa vendar ima človek vtis, da se je znašla globoko v krizi srednjih let in na robu depresije. Zakaj se tako hitro stara? Preberi več
Makroregije morajo združevati obstoječe instrumente
Makroregionalni pristop, ki temelji na predlogu Evropske unije, naj bi širšim območjem brez definiranih političnih in upravnih meja pomagal pri premagovanju skupnih izzivov in priložnosti tam, kjer to v okviru klasičnih meddržavnih ali medregionalnih pobud ni mogoče. Preberi več
Ja za alpsko makroregijo - a zgolj s postorom enakega obsega
Kje se Alpe začnejo in kje končajo, je vprašanje, ki zavzema osrednje mesto v razpravi o razmejitvi Alp z namenom izdelave alpske strategije. Probleme lahko skupaj obvladujejo le območja s podobnimi pogoji, je prepričan Werner Bätzing, profesor kulturne geografije na Univerzi v Erlangnu - Nürnbergu v Nemčiji. Preberi več
Novo življenje za alpsko obrobje?
Letna strokovna konferenca CIPRE 2010: periferne regije v središču pozornosti - Alpe kot celota sicer niso obrobna regija, vendar pa znotraj Alp obstajajo številna periferna območja, kjer postaja poselitev vedno bolj problematična. Katere so priložnosti in katera so tveganja, s katerimi se sooča obrobje? CIPRA je o tem vprašanju razpravljala na letni konferenci oktobra 2010 v Semmeringu/A in tako spodbudila dialog, ki je presegel prostorske in strokovne meje. Preberi več
Zakaj nas konvencija sploh potrebuje?
Običajno si na tem mestu prizadevam napisati kaj veselega. Ob tokratni iztočnici - 20 let Alpske konvencije - pa me je smeh minil. Očitno Alpska konvencija v tem trenutku za pogodbenice ni pomembna. Nekatere države so sicer že storile posamezne korake, tu in tam obstaja tudi finančna podpora za izvajanje konvencije na nacionalni ravni, v posameznih primerih sodišča ugotavljajo, da je Alpska konvencija veljavna v nacionalni zakonodaji in marsikatera država celo namenja sredstva za mednarodne oblike sodelovanja in projekte. Preberi več
Olimpijske igre: z narodnogospodarskega vidika nobene koristi
V Švici so ponovno začeli razpravljati o kandidaturi za zimske olimpijske igre 2022. Okoljevarstvene organizacije že opozarjajo pred ekološkimi in ekonomskimi posledicami takega projekta, na švicarskem radiu pa tudi navajajo mnenje Marca Blatterja, nekdanjega izvršilnega direktorja Swiss Olympic, ki pravi, da je zadovoljen, ker se igre leta 2006 niso odvijale v Valaisu. V Torinu so olimpijske igre imele porazen finančni učinek. Preberi več
