Načelna stališča
Vorschlag der CIPRA zum Verkehrs-Protokoll der Alpenkonvention
Nachdem sich die Signatare der Alpenkonvention noch nicht auf einen konsensfähigen Text für das Verkehrs-Protokoll einigen konnten, legt die CIPRA einen eigenen Entwurf vor. Das Verkehrsprotokoll will die Belastungen und Risiken im Bereich des inneralpinen und des alpenquerenden Verkehrs auf ein Mass senken, das für Menschen, Tiere und Pflanzen nicht schädlich ist. Es verpflichtet zum Ausbau des öffentlichen Verkehrs und zur Verlagerung des Verkehrs auf die Schiene. Weiter dürfen keine neuen hochrangigen Strsasen mehr gebaut werden. Auch die Belastungen des Flugverkehrs müssen gesenkt werden. Im Bereich Tourismus ist eine weitere Erschliessung unter dem Gesichtspunkt des Umweltschutzes zu diskutieren.
CIPRA - prometni deklaracija iz Belluno/I
Upoštevajoè deklaracijo, ki jo je o tranzitnem prometu v Alpah sprejela CIPRA 1.oktobra 1988 v Triesenbergu, je 150 strokovnjakov in predstavnikov CIPRA iz vseh alpskih dežel pripravilo poziv, posredovan vsem za alpski prostor odgovomim politikom, upravam, znanstvenim ustanovam in zvezam: Zmanjšmo prometne obremenitve!
Die Alpenkonvention: Zwischenbilanz
Die fehlende öffentliche Debatte über die fachlichen Inhalte der Alpenkonvention hat in verschiedenen Regionen zu Irritationen bei der Bevölkerung geführt. Die CIPRA International hat deshalb 1992 für jedes Protokoll ihre Forderungen an die Alpenkonvention formuliert und stellt sie den Vertragsparteien als Diskussionsvorlage zur Verfügung. Damit will die CIPRA die fachliche Debatte eröffnen und der Alpenbevölkerung sagen, was im Rahmen der Alpenkonvention auf sie zukommen wird.
Novice
Dijana Čataković, CIPRA Slovenija
Stališče: Dajmo prednost mladim pred turizmom
Želimo si, da bi mladi ostali v ruralnem okolju, vendar potrebe turistov, visoke cene nepremičnin in oglasi z napisi »zemlja za investicijo« to željo otežujejo. Govorimo o ohranjanju narave in preprečevanju podnebne ter biodiverzitetne krize, medtem ko v naravnem prostoru rastejo trgovski centri in industrijske cone. Varovanje okolja in reševanje stanovanjske krize bi moralo biti na prvem mestu, saj je to v interesu mladih, pravi Dijana Čataković iz CIPRE Slovenija. Sprašuje: Kdo bo še živel v Alpah in kdo si življenje tam še lahko privoščil?
Sophie V. Mahlknecht, CIPRA International
So planinske koče v Alpah prve žrtve podnebne krize?
Pomanjkanje vode, krušljive gore, nujne prenove – upravljanje planinskih postojank nikoli ni bilo enostavno, podnebna kriza pa je razmere še poslabšala. Avstrijska planinska zveza je že pozvala k pomoči in ukrepanju.
Michael Gams, CIPRA International
Prizorišče AlpskegaTedna 2024 je Nova Gorica
Po dveh desetletjih, odkar je v Kranjski Gori potekal prvi AlpskiTeden, se ta mednarodna prireditev alpskih organizacij vrača v Slovenijo. Dogodek bo potekal med 23. in 25. septembrom 2024.
Mladi zahtevajo kakovostno življenje v Alpah
V 72. epizodi CIPRINEGA podkasta z naslovom 𝐘𝐨𝐮𝐧𝐠 𝐝𝐞𝐦𝐚𝐧𝐝𝐬 𝐟𝐨𝐫 𝐚 𝐠𝐨𝐨𝐝 𝐥𝐢𝐟𝐞 𝐢𝐧 𝐭𝐡𝐞 𝐀𝐥𝐩𝐬, z vami delimo rezultate projekta Alpski kompas.
Stališče
Stališče: Turizem in Alpska konvencija (še vedno) vsak na svojem bregu
Čeprav so ga nekoč izdelali politiki, ki se ukvarjajo s turizmom, je protokol o turizmu prav zanje kamen spotike. Alpska konvencija bi bila pri tem ustrezna platforma, kjer bi se z izzivi v turizmu lahko spopadli na nadnacionalni ravni, je prepričan Peter Hasslacher, predsednik CIPRE Avstrija.
alpMedia
Stališče: Gradnji sekundarnih prebivališč ni videti konca
Švicarski volilni upravičenci so se na referendumu leta 2012 odločili potrditi ljudsko iniciativo, s katero so zahtevali ustavitev nezadržne gradnje počitniških stanovanj, s tem pa tudi oblikovanje nove politike na področju turizma. Dominik Siegrist, predsednik CIPRE International, ima kljub temu pomisleke, ali bo referendumska volja dejansko upoštevana.
alpMedia
Stališče: Kdo naj makroregionalni alpski dom napolni z življenjem?
Kot stanovalci pri gradnji hiše so tudi pri oblikovanju alpske makroregije najpomembnejši udeleženci prav njeni prebivalci. A po petih tednih, odkar se je začel proces oblikovanja, puščajo države in regije predstavnike civilne družbe še vedno v negotovosti in brez pojasnila, ali smejo v njem sploh sodelovati.