Načelna stališča
CIPRA - prometni deklaracija iz Belluno/I
Upoštevajoè deklaracijo, ki jo je o tranzitnem prometu v Alpah sprejela CIPRA 1.oktobra 1988 v Triesenbergu, je 150 strokovnjakov in predstavnikov CIPRA iz vseh alpskih dežel pripravilo poziv, posredovan vsem za alpski prostor odgovomim politikom, upravam, znanstvenim ustanovam in zvezam: Zmanjšmo prometne obremenitve!
Die Alpenkonvention: Zwischenbilanz
Die fehlende öffentliche Debatte über die fachlichen Inhalte der Alpenkonvention hat in verschiedenen Regionen zu Irritationen bei der Bevölkerung geführt. Die CIPRA International hat deshalb 1992 für jedes Protokoll ihre Forderungen an die Alpenkonvention formuliert und stellt sie den Vertragsparteien als Diskussionsvorlage zur Verfügung. Damit will die CIPRA die fachliche Debatte eröffnen und der Alpenbevölkerung sagen, was im Rahmen der Alpenkonvention auf sie zukommen wird.
CIPRA - Deklaracija vode iz MartulJka, Slovenija
Manj kot 10% skupne dolžine skoraj 10.000 km poglavitnih alpskih rek je še v naravnem stanju. Tanerazveseljiv rezultat smo dobili s študijo, katero je pod okriljem Mednarodnega centra za alpsko okolje (ICALPE) iz Chamberya /Francija naročlia Mednarodna komisija za varstvo Alp, CIPRA, v sodelovanju z Univerzo Grenoble. V naclonainem pogledu se rezultati gibljejo med 2 in 7%, samo Francija se lahko pohvali še z 18% neoporečnih alpskih rek. Niti ena sama alpska reka ni več v svojem celotnem teku v neoporečno ohranjenem naravnem stanju. Število rek, ki so nepoškodovane v dolžini, ki presega 15-20 km gornjega toka, je manjše od 10. Zato udeleženci letne seje CIPRA v Martuljku / Slovenija od viad alpskih držav in dežel zahtevajo, naj kot odmor za premislek uvedejo 10 letno prepoved vsakršnega nadaljniega poseganja v naravne vodotoke, ki zaenkrat še niso poškodovani. Cilj te zahteve je ustanovitev združene biosfere za pokrajine naravnih voda, ki bi obsegala celotni lok Alp. Osnovno ogrodje tovrstne sfere bi predstavliali vodotoki, ki so navedeni v zgoraj omenjeni študiji ICALPE. Za tiste vodotoke, ki so najbolj poškodovani, bi bilo potrebno ugotoviti in uresničiti možnosti revitalizacije.
Novice
(Ne)onesnažen alpski zrak
Kakšno je trenutno stanje kakovosti zraka v alpskih državah, je tema osmega Poročila o stanju Alp. – Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) mejne vrednosti na tem področju zaostruje.
Veronika Hribernik, CIPRA International
V kolikšni meri je raba vodne energije ekološko sprejemljiva?
Spodbujanje obnove obstoječih, ne pa tudi gradnje novih hidroenergetskih objektov, ohranjanje zadnjih neokrnjenih sladkih voda, uskladitev uporabe in varstva voda na čezmejni ravni: CIPRA je objavila dokument z razmislekom o problematiki rabe vodne energije na območju Alp in v njem podrobneje prikazala strokovno utemeljene zahteve za omenjeno področje.
Veronika Hribernik, CIPRA International
Mobilni v Alpah
Po tirih, cesti ali planinskih poteh – kako raznolika je lahko trajnostna mobilnost, kažejo številni projekti CIPRE.
Michael Gams, CIPRA International
Pod drobnogledom
Katera bogastva in naravni viri se skrivajo v Alpah? Kako doseči, da bo ravnanje z njimi čim bolj trajnostno? Odgovore na ta in druga podobna vprašanja išče nova številka revije Alpe na odru, ki je izšla avgusta 2021.
Stališče
Stališče: Energija – od pohlepa do zadostnosti
Poraba energije v rastoči družbi je vedno večja. Njena proizvodnja obremenjuje naravo in mlade generacije. Nujno bi bilo treba spremeniti način našega življenja. Cristina Dalla Torre iz Mladinskega sveta CIPRE pravi, da so mladi to tudi pripravljeni storiti, a pri tem potrebujejo pomoč.
Alpe brez olimpijade: Načelno stališče CIPRE
CIPRA International - Mednarodna komisija za varstvo Alp zavzema načelno stališče proti načrtovanju in organiziranju zimskih olimpijskih iger na območju Alp v prihodnosti. Alpam naj, tako kot v preteklih osmih letih, ostane prizaneseno z olimpijado. Zimske olimpijske igre v trenutni pojavni obliki niso sprejemljive ne z okoljevarstvenega, ne z družbenega vidika, zato CIPRA odločno nasprotuje prirejanju zimskih olimpijskih iger tako v Alpah, kot kjerkoli drugje. Izkušnje preteklih desetletij kažejo, da gorski svet ni primeren za megadogodek, ki botruje uničevanju okolja in drugim sila neprijetnim posledicam. Izida referendumov v Graubündnu in Münchnu obelodanjata, da velik del alpskega prebivalstva kljubuje tako obremenjujočemu projektu, kot ga predstavlja sodobna različica zimske olimpijade.
Stališče: Prilagajanje podnebnim spremembam je neizogibno
Kljub napredku, ki je bil dosežem v mednarodni podnebni politiki, je dvig temperature neizogiben. Wolfgang Pfefferkorn, vodja projekta Podnebje in energija pri CIPRI International, je prepričan, da takojšnje prilagajanje pomeni nižje stroške pozneje. Alpske regije so pri tem lahko zgled.