Načelna stališča
CIPRA - prometni deklaracija iz Belluno/I
Upoštevajoè deklaracijo, ki jo je o tranzitnem prometu v Alpah sprejela CIPRA 1.oktobra 1988 v Triesenbergu, je 150 strokovnjakov in predstavnikov CIPRA iz vseh alpskih dežel pripravilo poziv, posredovan vsem za alpski prostor odgovomim politikom, upravam, znanstvenim ustanovam in zvezam: Zmanjšmo prometne obremenitve!
Die Alpenkonvention: Zwischenbilanz
Die fehlende öffentliche Debatte über die fachlichen Inhalte der Alpenkonvention hat in verschiedenen Regionen zu Irritationen bei der Bevölkerung geführt. Die CIPRA International hat deshalb 1992 für jedes Protokoll ihre Forderungen an die Alpenkonvention formuliert und stellt sie den Vertragsparteien als Diskussionsvorlage zur Verfügung. Damit will die CIPRA die fachliche Debatte eröffnen und der Alpenbevölkerung sagen, was im Rahmen der Alpenkonvention auf sie zukommen wird.
CIPRA - Deklaracija vode iz MartulJka, Slovenija
Manj kot 10% skupne dolžine skoraj 10.000 km poglavitnih alpskih rek je še v naravnem stanju. Tanerazveseljiv rezultat smo dobili s študijo, katero je pod okriljem Mednarodnega centra za alpsko okolje (ICALPE) iz Chamberya /Francija naročlia Mednarodna komisija za varstvo Alp, CIPRA, v sodelovanju z Univerzo Grenoble. V naclonainem pogledu se rezultati gibljejo med 2 in 7%, samo Francija se lahko pohvali še z 18% neoporečnih alpskih rek. Niti ena sama alpska reka ni več v svojem celotnem teku v neoporečno ohranjenem naravnem stanju. Število rek, ki so nepoškodovane v dolžini, ki presega 15-20 km gornjega toka, je manjše od 10. Zato udeleženci letne seje CIPRA v Martuljku / Slovenija od viad alpskih držav in dežel zahtevajo, naj kot odmor za premislek uvedejo 10 letno prepoved vsakršnega nadaljniega poseganja v naravne vodotoke, ki zaenkrat še niso poškodovani. Cilj te zahteve je ustanovitev združene biosfere za pokrajine naravnih voda, ki bi obsegala celotni lok Alp. Osnovno ogrodje tovrstne sfere bi predstavliali vodotoki, ki so navedeni v zgoraj omenjeni študiji ICALPE. Za tiste vodotoke, ki so najbolj poškodovani, bi bilo potrebno ugotoviti in uresničiti možnosti revitalizacije.
Novice
Michael Gams
Glasnica trajnostnega razvoja v Alpah
Alenka Smerkolj je odrasla v socialistični Jugoslaviji. Potem ko je zaključila mednarodno kariero na gospodarskem področju, je v Sloveniji sodelovala pri pripravi nacionalne dolgoročne razvojne strategije in Agende 2030. Danes si za udejanjanje ciljev trajnostnega razvoja na celotnem območju Alp prizadeva v vlogi generalne sekretarke Alpske konvencije.
alpMedia
Nemčija: preobrat na področju tovornega prometa je nujno potreben
Nemčija s svojo aktualno politiko tovornega prometa povzroča okolju kar dvakratno škodo, opozarja CIPRA Nemčija. Na pobudo nemškega zveznega ministra za promet, Andreasa Scheuerja, Nemčija uvaja premijo za razrez tovornih vozil, sočasno pa s tem blokira uvedbo novega evropskega sistema plačevanja cestnine za tovorna vozila.
alpMedia
Švicarski volivci zavrnili zakon o lovu
Razlog razkola med urbanim in ruralnim v Švici je volk: zakon o lovu, ki naj bi omogočal izvajanje preventivnega odstrela volkov, so švicarski prebivalci na referendumu zavrnili.
alpMedia
Stališče: Zagnanost mladih moramo spoštovati
V zadnjih dveh letih smo priča razvoju, ki ga lahko označimo za zeleno kulturno revolucijo. Ni pomembno, kaj si o tem mislimo – tak razvoj lahko podpiramo ali ga ne odobravamo, nikakor pa ga ne moremo ignorirati. »To smo omogočili mladi in zdaj si mladi želimo biti vključeni v proces sprejemanja odločitev,« opozarja Sofia Farina, članica Mladinskega sveta CIPRE.
Stališče
Isabella Helmschrott, CIPRE Švica
Stališče: Alpe niso neskončen vir energije!
Sončna, vetrna in vodna energija nam pomagajo zmanjševati odvisnost od fosilnih virov energije, kot so premog, nafta ali zemeljski plin. To lahko dosežemo tudi tako, da ne bomo žrtvovali zadnjih alpskih območij z nadpovprečno biotsko raznovrstnostjo, je prepričana Isabella Helmschrott, direktorica CIPRE Švica.
Katarina Žemlja, CIPRA Slovenija
Stališče: Alpe nujno potrebujejo usmerjanje obiska!
Alpski prostor je pod pritiskom: zaradi vse bolj vročih poletij ljudje ohladitev iščemo v gorah, poleg tega pa se pojavljajo tudi trendi, kot so zbiranje všečkov na družbenih omrežjih, potrošniško trženje naravne in kulturne dediščine turističnih organizacij in vedno boljša dostopnost opreme za preživljanje prostega časa na prostem. Ta pritisk lahko ublaži le celovito in strateško upravljanje obiskovalcev, pravi, Katarina Žemlja, sodelavka CIPRE Slovenija.
Chloé Billod in Claire Belet, ADRETS
Stališče: Nov pristop k sezonskemu delu na območju Alp
Slabe delovne razmere, pandemija koronavirusa, podnebna kriza. Turističnemu sektorju v Alpah primanjkuje delavcev, številni so se zaposlili v drugih panogah, zato si je treba prizadevati za oblikovanje novega pristopa k sezonskemu delu, ki pa bi moral vključevati tudi možnost tako sklepanja pogodb o zaposlitvi z več delodajalci hkrati kakor tudi celoletnega prebivanja v turističnih krajih, opozarjata Chloé Billod in Claire Belet, projektni vodji pri ADRETS, eni od članskih organizacij CIPRE Francija.