Načelna stališča

Resolucija o splošni prepovedi helikopterskih letov v turisticne namene na obmocju Alp
CIPRA International poziva alpske države in njihove organe oblasti, naj ukrenejo vse potrebno za uvedbo splošne prepovedi helikopterskih letov v turisticne namene na celotnem obmocju Alp. To bi zmanjšalo emisije hrupa, ki jih povzrocajo helikopterski poleti, in preprecilo hude posledice, ki ga ima hrup za divjad.

Resolution: Ausbau des Flughafens in Bozen/I
In Bozen/Südtirol/I ist ein Ausbau des Flughafens, der derzeit für sportliche und touristische Zwecke dient, zu einem Landeplatz 3. Kategorie geplant. In der Konzeption handelt es sich um eine Anpassung an die Erfordernisse eines internationalen Flugdienstes bzw. das Abwickeln von Charter- und Cargoflügen. Laut Projekt sollen bereits im Jahr 1998 12.000 Flugbewegungen abgewickelt werden, die bis zum Jahr 2010 auf 31.000 ausgebaut werden sollen. Die Internationale Alpenschutzkommission CIPRA fordert die Südtiroler Landesregierung auf, den Bozner Flughafen nicht auszubauen und die derzeitigen Belastungen des Flugverkehrs zu Sport- und Tourismus-Zwecken konsequent zu reduzieren.

Aktionsplan für die Umsetzung der Alpenkonvention
Die CIPRA International präsentiert 1996 einen Aktionsplan für die Umsetzung der Alpenkonvention. Ein erster Teil des Dokuments hat übergeordnete Bedeutung für alle Protokolle. Hier werden ein Logo für die Alpenkonvention und ein Label für besondere Qualität von Produkten oder Dienstleistungen gefordert. Es sollen ein "Weissbuch" für modellhafte Projekte sowie eine "Schwarze Liste" nicht alpenkonventions-kompatibler Massnahmen erstellt werden. Eine unabhängige Stelle zur Prüfung der Kompatibilität von Projekten und Massnahmen mit den Zielen und Inhalten der Alpenkonvention muss geschaffen werden. Weiter werden Aktionen in den Themenbereichen der Protokolle der Alpenkonvention vorgeschlagen.
Novice

Dijana Čataković, CIPRA Slovenija
Stališče: Dajmo prednost mladim pred turizmom
Želimo si, da bi mladi ostali v ruralnem okolju, vendar potrebe turistov, visoke cene nepremičnin in oglasi z napisi »zemlja za investicijo« to željo otežujejo. Govorimo o ohranjanju narave in preprečevanju podnebne ter biodiverzitetne krize, medtem ko v naravnem prostoru rastejo trgovski centri in industrijske cone. Varovanje okolja in reševanje stanovanjske krize bi moralo biti na prvem mestu, saj je to v interesu mladih, pravi Dijana Čataković iz CIPRE Slovenija. Sprašuje: Kdo bo še živel v Alpah in kdo si življenje tam še lahko privoščil?

Sophie V. Mahlknecht, CIPRA International
So planinske koče v Alpah prve žrtve podnebne krize?
Pomanjkanje vode, krušljive gore, nujne prenove – upravljanje planinskih postojank nikoli ni bilo enostavno, podnebna kriza pa je razmere še poslabšala. Avstrijska planinska zveza je že pozvala k pomoči in ukrepanju.

Michael Gams, CIPRA International
Prizorišče AlpskegaTedna 2024 je Nova Gorica
Po dveh desetletjih, odkar je v Kranjski Gori potekal prvi AlpskiTeden, se ta mednarodna prireditev alpskih organizacij vrača v Slovenijo. Dogodek bo potekal med 23. in 25. septembrom 2024.

Mladi zahtevajo kakovostno življenje v Alpah
V 72. epizodi CIPRINEGA podkasta z naslovom 𝐘𝐨𝐮𝐧𝐠 𝐝𝐞𝐦𝐚𝐧𝐝𝐬 𝐟𝐨𝐫 𝐚 𝐠𝐨𝐨𝐝 𝐥𝐢𝐟𝐞 𝐢𝐧 𝐭𝐡𝐞 𝐀𝐥𝐩𝐬, z vami delimo rezultate projekta Alpski kompas.
Stališče

Stališče: 25 let Alpske konvencije ne zadostuje
Praznujemo 25-letnico Alpske konvencije, obenem pa obžalujemo, da njeno uresničevanje zamuja. Kot ugotavlja Katharina Conradin, predsednica CIPRE International, bo pač zahteva po njenem uresničevanju morala postati stalnica, če seveda želimo doseči cilje, ki smo si jih zastavili.

alpMedia
Stališče: Statistične igrice zamegljujejo pogled na bistvo problemov
Zime v Alpah bodo hladnejše, zatrjujeta Avstrijca, ki si poljubno razlagata vremenske podatke, s tem pa tudi ogrožata pravo inovativnost v turizmu, opozarja Christian Baumgartner, podpredsednik CIPRE International.

alpMedia
Stališče: Kdor seje infrastrukturo, žanje več prometa
Konec februarja 2016 bodo Švicarji glasovali o gradnji druge cevi predora Gotthard. Projekt, vreden 4 milijarde frankov, bi dobesedno uničil švicarsko politiko preusmeritve tovornega prometa s cest na železnico, opozarja Barbara Wülser, ki je pri CIPRI International odgovorna za odnose z javnostmi.