Načelna stališča
Resolucija o splošni prepovedi helikopterskih letov v turisticne namene na obmocju Alp
CIPRA International poziva alpske države in njihove organe oblasti, naj ukrenejo vse potrebno za uvedbo splošne prepovedi helikopterskih letov v turisticne namene na celotnem obmocju Alp. To bi zmanjšalo emisije hrupa, ki jih povzrocajo helikopterski poleti, in preprecilo hude posledice, ki ga ima hrup za divjad.
Resolution: Ausbau des Flughafens in Bozen/I
In Bozen/Südtirol/I ist ein Ausbau des Flughafens, der derzeit für sportliche und touristische Zwecke dient, zu einem Landeplatz 3. Kategorie geplant. In der Konzeption handelt es sich um eine Anpassung an die Erfordernisse eines internationalen Flugdienstes bzw. das Abwickeln von Charter- und Cargoflügen. Laut Projekt sollen bereits im Jahr 1998 12.000 Flugbewegungen abgewickelt werden, die bis zum Jahr 2010 auf 31.000 ausgebaut werden sollen. Die Internationale Alpenschutzkommission CIPRA fordert die Südtiroler Landesregierung auf, den Bozner Flughafen nicht auszubauen und die derzeitigen Belastungen des Flugverkehrs zu Sport- und Tourismus-Zwecken konsequent zu reduzieren.
Aktionsplan für die Umsetzung der Alpenkonvention
Die CIPRA International präsentiert 1996 einen Aktionsplan für die Umsetzung der Alpenkonvention. Ein erster Teil des Dokuments hat übergeordnete Bedeutung für alle Protokolle. Hier werden ein Logo für die Alpenkonvention und ein Label für besondere Qualität von Produkten oder Dienstleistungen gefordert. Es sollen ein "Weissbuch" für modellhafte Projekte sowie eine "Schwarze Liste" nicht alpenkonventions-kompatibler Massnahmen erstellt werden. Eine unabhängige Stelle zur Prüfung der Kompatibilität von Projekten und Massnahmen mit den Zielen und Inhalten der Alpenkonvention muss geschaffen werden. Weiter werden Aktionen in den Themenbereichen der Protokolle der Alpenkonvention vorgeschlagen.
Novice
Paul Kunico, CIPRA Österreich
Stališče: Načrtujmo energetski prehod in obnovo narave obenem!
Prostorsko načrtovanje v Alpah lahko pomaga odpraviti medsebojne konflikte med renaturalizacijo in širjenjem obnovljivih virov energije. Za to so potrebna skupna prizadevanja, ki vključujejo interese prebivalstva in okoljskih organizacij, pravi Paul Kuncio, direktor CIPRE Avstrija.
Caroline Begle, CIPRA International
Skupaj za prihodnost Alp
Slovensko predsedstvo Alpske konvencije je 22. januarja 2025 na Brdu/SI gostilo Alpsko konferenco. Osrednja tema je bila kakovost življenja na območju Alp, ki jo obravnava tudi 10. poročilo o stanju Alp.
Sophie V. Mahlknecht, CIPRA International
Alpski konvenciji bo leta 2025 predsedovala Italija
Italija se pripravlja na predsedovanje Alpski konvenciji v obdobju 2025-2026, medtem ko bosta Lihtenštajn in Avstrija leta 2025 sopredsedovala Strategiji EU za Alpsko regijo (EUSALP). Obe pobudi se osredotočata na trajnost in čezmejno sodelovanje.
Sophie V. Mahlknecht, CIPRA International
Sporni načrti EU: sprememba varstvenega statusa volkov
[Posodobitev] Bernska konvencija je 3. decembra izglasovala znižanje varstvenega statusa volka s „stogo zaščitenega“ na „zaščitenega“.
Stališče
Stališče: Prilagajanje podnebnim spremembam je neizogibno
Kljub napredku, ki je bil dosežem v mednarodni podnebni politiki, je dvig temperature neizogiben. Wolfgang Pfefferkorn, vodja projekta Podnebje in energija pri CIPRI International, je prepričan, da takojšnje prilagajanje pomeni nižje stroške pozneje. Alpske regije so pri tem lahko zgled.
Stališče: preverjanje s stranskimi učinki
Kako zagotoviti učinkovitejše varstvo zavarovanih območij v Alpah in pokrajin? V ta namen je Odbor za preverjanje Alpske konvencije nedavno izdal ustrezna priporočila. Postopek je spremljala nekdanja direktorica CIPRE International Claire Simon in v zvezi s tem pripravila spodnji povzetek dogajanja.
alpMedia
Stališče: Strategija za prebivalce Alp
Makroregionalna strategija Evropske unije za Alpe naj bi ustvarila nove odnose med alpskimi regijami in območji v njihovi okolici. Andreas Pichler, direktor CIPRE International, je v svojih zahtevah glede tega jasen: da bi to dejansko dosegli, potrebujemo moderiranje, prek katerega bo mogoče doseči izravnavo interesov in uveljaviti trajnostni razvoj.