Načelna stališča
Resolucija o splošni prepovedi helikopterskih letov v turisticne namene na obmocju Alp
CIPRA International poziva alpske države in njihove organe oblasti, naj ukrenejo vse potrebno za uvedbo splošne prepovedi helikopterskih letov v turisticne namene na celotnem obmocju Alp. To bi zmanjšalo emisije hrupa, ki jih povzrocajo helikopterski poleti, in preprecilo hude posledice, ki ga ima hrup za divjad.
Resolution: Ausbau des Flughafens in Bozen/I
In Bozen/Südtirol/I ist ein Ausbau des Flughafens, der derzeit für sportliche und touristische Zwecke dient, zu einem Landeplatz 3. Kategorie geplant. In der Konzeption handelt es sich um eine Anpassung an die Erfordernisse eines internationalen Flugdienstes bzw. das Abwickeln von Charter- und Cargoflügen. Laut Projekt sollen bereits im Jahr 1998 12.000 Flugbewegungen abgewickelt werden, die bis zum Jahr 2010 auf 31.000 ausgebaut werden sollen. Die Internationale Alpenschutzkommission CIPRA fordert die Südtiroler Landesregierung auf, den Bozner Flughafen nicht auszubauen und die derzeitigen Belastungen des Flugverkehrs zu Sport- und Tourismus-Zwecken konsequent zu reduzieren.
Aktionsplan für die Umsetzung der Alpenkonvention
Die CIPRA International präsentiert 1996 einen Aktionsplan für die Umsetzung der Alpenkonvention. Ein erster Teil des Dokuments hat übergeordnete Bedeutung für alle Protokolle. Hier werden ein Logo für die Alpenkonvention und ein Label für besondere Qualität von Produkten oder Dienstleistungen gefordert. Es sollen ein "Weissbuch" für modellhafte Projekte sowie eine "Schwarze Liste" nicht alpenkonventions-kompatibler Massnahmen erstellt werden. Eine unabhängige Stelle zur Prüfung der Kompatibilität von Projekten und Massnahmen mit den Zielen und Inhalten der Alpenkonvention muss geschaffen werden. Weiter werden Aktionen in den Themenbereichen der Protokolle der Alpenkonvention vorgeschlagen.
Novice
Podnebna kriza rahlja gorski svet
Padajoče kamenje ter skalni podori in odlomi v Alpah niso nič novega, a taljenje stalno zamrznjenih tal razmere le še zaostruje – to velja tako za obiskovanje gora kakor tudi za življenje na gorskih območjih.
Stališče: Stopimo skupaj za dobro mladih v alpskem prostoru!
Mladinski svet CIPRE, Mladinski parlament Alpske konvencije, Delovna skupina za mlade v okviru francoskega odbora za Alpe in od leta 2021 tudi Mladinski svet EUSALP so organizacije, ki mlade že danes vključujejo v proces sprejemanja političnih odločitev. A zdaj je čas, da se na pot, ki smo jo izbrali, podamo skupaj in ne vsak zase, opozarjata Jean Horgues Debat, predsednik CIPRE Francija, in Julika Jarosch, vodja projektov pri CIPRI Francija.
Ideje za razvoj alpskega turizma v prihodnje
Kaj se je alpski turizem naučil iz pandemije in kako se odziva na podnebne spremembe? Razmere na območju Alp analizira CIPRA v okviru svojega projekta Ponovni zagon alpskega turizma (Reset Alpentourismus).
(Ne)onesnažen alpski zrak
Kakšno je trenutno stanje kakovosti zraka v alpskih državah, je tema osmega Poročila o stanju Alp. – Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) mejne vrednosti na tem področju zaostruje.
Stališče
Vanda Bonardo, CIPRA Italija
Stališče: Nezmernost olimpijskih iger
Visoki stroški gradnje, neizkoriščena tekmovališča, okolju škodljivi veliki projekti športne infrastrukture – kritične izjave glede organizacije olimpijskih iger v Milanu in Cortini/I v letu 2026 se kar vrstijo. Vprašati se moramo, ali tovrstni športni dogodki sploh še sodijo v Alpe, opozarja Vanda Bonardo, predsednica CIPRE Italija.
Hans Weber, Švica
Stališče: Skrajni čas je, da pritisnimo gumb za ponovni zagon turizma!
Množični turizem v Alpah je zaradi še kar trajajoče pandemije doživel močan upad, vendar pa so možnosti za prehod na okoljsko in socialno prijazen turizem postale večje, kar je tudi priložnost, ki bi jo države morale izkoristiti, opozarja Hans Weber, direktor CIPRE Švica.
Francesco Pastorelli, CIPRA Italija
Stališče: Podnebne spremembe ne poznajo demokracije!
Močna deževja, poplave, vročinski valovi, gozdni požari. Predvsem gorske regije so tiste, ki se vse pogosteje spopadajo z izrednimi vremenskimi dogodki, čeprav same niso glavne povzročiteljice podnebnih sprememb. Da to ni povsem demokratično, opozarja Francesco Pastorelli, direktor CIPRE Italija: k boju proti podnebnih spremembam moramo prispevati vsi.