Načelna stališča
Prometni protokol sprejet, Alpska konvencija caka na izvajanje
Potem ko je bil na 6. alpski konferenci leta 2000 podpisan prometni protokol Alpske konvencije, je CIPRA International izrazila zahtevo, da se Alpska konvencija zacne izvajati in da se do leta 2002 izpolnijo doloceni pogoji: tako se morajo ob hkratnem vkljucevanju lokalnih organov oblasti in NVO v konkretni obliki zaceti izvajati nadnacionalni projekti, v ta namen pa je treba tudi zagotoviti financna sredstva. Stalni odbor Alpske konvencije se mora na želje in potrebe prebivalstva na gorskih obmocjih odzvati hitro in ucinkovito. Treba je pripraviti osnutke protokolov, ki doslej še niso bili izdelani, in ratificirati podpisane protokole, zlasti pa je treba vse pogodbenice redno informirati o poteku izvajanja. Treba je tudi podrobno razjasniti, katere so naloge Stalnega sekretariata, dolociti inštitucijo, ki bo pristojna za opazovanje Alp, in oblikovati prioritete za izvedbo monitoringa. .
Zahteve CIPRE za izvajanje Alpske konvencije
Okoljski ministri alpskih držav so leta 1998 ugotovili, da je treba z izvajanjem Alpske konvencije zaceti že pred ratifikacijo njenih protokolov, a dve leti kasneje se to še vedno ni zgodilo. CIPRA International se je v sodelovanju s strokovnjaki intenzivno ukvarjala z izvajanjem Alpske konvencije in v ta namen pripravila poseben dokument, v katerem je opozorila, da je takojšnji zacetek izvajanja protokolov Alpske konvencije vprašljiv. CIPRA International je poudarila, kako pomembno je ohraniti pogled na celoto. Zato je treba njene zahteve glede izvajanja Alpske konvencije razumeti le kot primere - izbiranje posameznih tock ali enega samega protokola, ki bi bil opredeljen kot "model", bi nasprotovalo smislu Alpske konvencije kot celovitemu instrumentu za izvajanje trajnostnega razvoja. Kot možnost, kako hitro doseci uspeh, je CIPRA predlagala vzpostavitev vzorcnih regij za uresnicevanje trajnostnega razvoja.
Stališče CIPRE o izvajanju Alpske konvencije
CIPRA je leta 1996 predložila akcijski načrt, ki je vseboval predloge za do tedaj izdelane protokole. Tako naj bi bilo v obliki primera prikazano, na kakšen način je Alpsko konvencijo mogoče uresničiti s projekti. To "navodilo za delovanje" je bilo namenjeno tako pogodbenicam Alpske konvencije kot tudi nevladnim organizacijam.
Novice
Caroline Begle, CIPRA International
Passy je Alpsko mesto leta 2022
Francoski Passy je bil zaradi svoje trajnostne politike odlikovan z nazivom »Alpsko mesto leta 2022«. Občina iz Savojskih Alp stremi za izboljšanjem energetske učinkovitosti ter kakovosti zraka in ukrepov za upravljanje z občutljivim naravnim prostorom.
Maya Mathias, CIPRA International
S helikopterjem na smučišče
Ali je helikoptersko smučanje v javnem interesu? Medtem ko so za izvajanje te dejavnosti v Vorarlbergu podaljšali dovoljenje še za poltretje leto, CIPRA Avstrija zahteva, da mora na tem področju imeti večjo težo varstvo podnebja.
Michael Gams, CIPRA International
Zimske olimpijske igre na spolzkih tleh
Zgodovina se ponavlja: na zimske olimpijske igre 2006 spominjajo v italijanskem Torinu zapuščeni gradbeni objekti in prizorišča, zdaj so predmet kritike postali tudi aktualni načrti za – kot obljubljajo organizatorji – »najbolj zelene« italijanske zimske olimpijske igre, ki bodo leta 2026 potekale v organizaciji Milana in Cortine.
Mirjam Jakob, CIPRA International
Mednarodno leto trajnostnega razvoja gorskih območij
Leto 2022 so Združeni narodi razglasili za mednarodno leto trajnostnega razvoja gorskih območij.
Stališče
Stališče: Zbogom, smučanje!
Zima je pred vrati. V višjih legah na območju zimskošportnih središč so snežne naprave že začele obratovati. A število smučarjev upada in zato je le težko upravičiti velike naložbe v širitev smučišč. Čas je za spoznanje, da smučanje ne more biti poslovni model prihodnosti, ugotavlja Katharina Conradin, predsednica CIPRE International.
Stališče: Občine kot gonilna sila trajnostnega razvoja
Trajnostnega razvoja ni mogoče zaukazati z zakonom. Za njegovo uresničevanje potrebujemo lokalno prebivalstvo, občine pa imajo v tem procesu ključno vlogo, je prepričan Jean Horgues-Debat, novoizvoljeni predsednik CIPRE Francija.
Stališče: Nov način razmišljanja o družbenem sožitju
O socialnih inovacijah danes že vsi razpravljajo. A kaj sploh to je oz. ni in za kakšne namene socialne inovacije sploh potrebujemo? Michaela Hogenboom, projektna vodja pri CIPRI International, pričakuje od socialnih inovacij na območju Alp nove odgovore na stara vprašanja.