Načelna stališča

Prometni protokol sprejet, Alpska konvencija caka na izvajanje
Prometni protokol sprejet, Alpska konvencija caka na izvajanje
Potem ko je bil na 6. alpski konferenci leta 2000 podpisan prometni protokol Alpske konvencije, je CIPRA International izrazila zahtevo, da se Alpska konvencija zacne izvajati in da se do leta 2002 izpolnijo doloceni pogoji: tako se morajo ob hkratnem vkljucevanju lokalnih organov oblasti in NVO v konkretni obliki zaceti izvajati nadnacionalni projekti, v ta namen pa je treba tudi zagotoviti financna sredstva. Stalni odbor Alpske konvencije se mora na želje in potrebe prebivalstva na gorskih obmocjih odzvati hitro in ucinkovito. Treba je pripraviti osnutke protokolov, ki doslej še niso bili izdelani, in ratificirati podpisane protokole, zlasti pa je treba vse pogodbenice redno informirati o poteku izvajanja. Treba je tudi podrobno razjasniti, katere so naloge Stalnega sekretariata, dolociti inštitucijo, ki bo pristojna za opazovanje Alp, in oblikovati prioritete za izvedbo monitoringa. .
Zahteve CIPRE za izvajanje Alpske konvencije
Zahteve CIPRE za izvajanje Alpske konvencije
Okoljski ministri alpskih držav so leta 1998 ugotovili, da je treba z izvajanjem Alpske konvencije zaceti že pred ratifikacijo njenih protokolov, a dve leti kasneje se to še vedno ni zgodilo. CIPRA International se je v sodelovanju s strokovnjaki intenzivno ukvarjala z izvajanjem Alpske konvencije in v ta namen pripravila poseben dokument, v katerem je opozorila, da je takojšnji zacetek izvajanja protokolov Alpske konvencije vprašljiv. CIPRA International je poudarila, kako pomembno je ohraniti pogled na celoto. Zato je treba njene zahteve glede izvajanja Alpske konvencije razumeti le kot primere - izbiranje posameznih tock ali enega samega protokola, ki bi bil opredeljen kot "model", bi nasprotovalo smislu Alpske konvencije kot celovitemu instrumentu za izvajanje trajnostnega razvoja. Kot možnost, kako hitro doseci uspeh, je CIPRA predlagala vzpostavitev vzorcnih regij za uresnicevanje trajnostnega razvoja.
Stališče CIPRE o izvajanju Alpske konvencije
Stališče CIPRE o izvajanju Alpske konvencije
CIPRA je leta 1996 predložila akcijski načrt, ki je vseboval predloge za do tedaj izdelane protokole. Tako naj bi bilo v obliki primera prikazano, na kakšen način je Alpsko konvencijo mogoče uresničiti s projekti. To "navodilo za delovanje" je bilo namenjeno tako pogodbenicam Alpske konvencije kot tudi nevladnim organizacijam.

Novice

Koliko je vredna narava?
Koliko je vredna narava?
Planinski pašniki, ki nas oskrbujejo s pitno vodo in hrano. Drevesa, ki skrbijo za ugodno mikroklimo. Alpska pokrajina, ki na nas deluje zdravilno in pozitivno vpliva na naše počutje. Prve dni julija 2021 je na letni strokovni konferenci CIPRE v italijanskem kraju Biella okoli sto udeležencev in udeleženk iz vseh alpskih držav sodelovalo v razpravi o koristnosti in dragocenosti narave na območju Alp.
Za pitno vodo - skupaj!
Za pitno vodo - skupaj!
Slovenija se pripravlja na referendum, kjer bomo odločali o ohranitvi vodnega in priobalnega pasu, s tem pa o prihodnosti pitne vode.
Alpska družba na prelomnici
Alpska družba na prelomnici
Prazne avtoceste, hrustljava zelenjava, hrupna rekreacijska območja, nejasne zaposlitvene možnosti za mlade: v svojem letnem poročilu je CIPRA International pozornost posvetila analizi dogajanja v letu 2020 ter prikazala, katere so ovire in možnosti pandemije koronavirusa.
Odličnost Bielle, alpskega mesta leta 2021
Odličnost Bielle, alpskega mesta leta 2021
Povečanje vrednosti alpske naravne pokrajine, varstvo voda, sonaravni turizem – severnoitalijansko mesto Biella, alpsko mesto leta 2021, je upravičilo pričakovanja s številnimi projekti na temo urbanega trajnostnega razvoja. V Bielli bo potekala tudi letošnja strokovna konferenca CIPRE.

Stališče

Stališče: Medsebojno zaupanje med nevladnim sektorjem ter hribovskimi in gorskimi kmeti bo treba okrepiti
Stališče: Medsebojno zaupanje med nevladnim sektorjem ter hribovskimi in gorskimi kmeti bo treba okrepiti
Varovanje biotske raznovrstnosti, ohranjanje narave in upoštevanje trajnostnih načel pri kmetovanju na gorskih in hribovskih območjih ni vedno enostavno. Da bi se med interesi omenjenih strani ohranilo ravnovesje, bi morale nevladne organizacije sodelovanje s hribovskimi in gorskimi kmeti okrepiti, opozarja članica Mladinskega sveta CIPRE Louise Drompt, ki je odrasla v švicarski regiji La Gruyère v družini, v kateri je tradicija kmetovanja na hribovskih in gorskih območjih trdno zasidrana.
Stališče: Zaupajmo v obnovo narave!
Stališče: Zaupajmo v obnovo narave!
Z zakonom o obnovi narave so se vse države članice EU nedavno zavezale, da bodo uvedle ukrepe, s katerimi bo mogoče ponovno doseči dobro stanje danes poškodovanih ekosistemov in tako zaščititi populacije opraševalcev, naravne vire, čist zrak in čisto vodo. Kot je opozorila Serena Arduino, sopredsednica CIPRE International, bosta od tega imela korist tudi alpsko območje in tamkajšnje kmetijstvo.
Stališče: Skupno reševanje Alp, naše zakladnice zdravja
Stališče: Skupno reševanje Alp, naše zakladnice zdravja
Čista voda in svež zrak, velika naravna raznolikost in različni višinski pasovi – Alpe ponujajo vse, kar potrebujemo za aktivno in zdravo življenje. A da bi to edinstveno zakladnico zdravja ohranili, bo treba združiti moči, sta prepričani Anna Mehrmann in Maya Mathias iz CIPRE International, ki je konec junija v Lihtenštajnu organizirala 1. Forum o prihodnosti Alp.