Načelna stališča

Prometni protokol sprejet, Alpska konvencija caka na izvajanje
Prometni protokol sprejet, Alpska konvencija caka na izvajanje
Potem ko je bil na 6. alpski konferenci leta 2000 podpisan prometni protokol Alpske konvencije, je CIPRA International izrazila zahtevo, da se Alpska konvencija zacne izvajati in da se do leta 2002 izpolnijo doloceni pogoji: tako se morajo ob hkratnem vkljucevanju lokalnih organov oblasti in NVO v konkretni obliki zaceti izvajati nadnacionalni projekti, v ta namen pa je treba tudi zagotoviti financna sredstva. Stalni odbor Alpske konvencije se mora na želje in potrebe prebivalstva na gorskih obmocjih odzvati hitro in ucinkovito. Treba je pripraviti osnutke protokolov, ki doslej še niso bili izdelani, in ratificirati podpisane protokole, zlasti pa je treba vse pogodbenice redno informirati o poteku izvajanja. Treba je tudi podrobno razjasniti, katere so naloge Stalnega sekretariata, dolociti inštitucijo, ki bo pristojna za opazovanje Alp, in oblikovati prioritete za izvedbo monitoringa. .
Zahteve CIPRE za izvajanje Alpske konvencije
Zahteve CIPRE za izvajanje Alpske konvencije
Okoljski ministri alpskih držav so leta 1998 ugotovili, da je treba z izvajanjem Alpske konvencije zaceti že pred ratifikacijo njenih protokolov, a dve leti kasneje se to še vedno ni zgodilo. CIPRA International se je v sodelovanju s strokovnjaki intenzivno ukvarjala z izvajanjem Alpske konvencije in v ta namen pripravila poseben dokument, v katerem je opozorila, da je takojšnji zacetek izvajanja protokolov Alpske konvencije vprašljiv. CIPRA International je poudarila, kako pomembno je ohraniti pogled na celoto. Zato je treba njene zahteve glede izvajanja Alpske konvencije razumeti le kot primere - izbiranje posameznih tock ali enega samega protokola, ki bi bil opredeljen kot "model", bi nasprotovalo smislu Alpske konvencije kot celovitemu instrumentu za izvajanje trajnostnega razvoja. Kot možnost, kako hitro doseci uspeh, je CIPRA predlagala vzpostavitev vzorcnih regij za uresnicevanje trajnostnega razvoja.
Stališče CIPRE o izvajanju Alpske konvencije
Stališče CIPRE o izvajanju Alpske konvencije
CIPRA je leta 1996 predložila akcijski načrt, ki je vseboval predloge za do tedaj izdelane protokole. Tako naj bi bilo v obliki primera prikazano, na kakšen način je Alpsko konvencijo mogoče uresničiti s projekti. To "navodilo za delovanje" je bilo namenjeno tako pogodbenicam Alpske konvencije kot tudi nevladnim organizacijam.

Novice

V kolikšni meri je raba vodne energije ekološko sprejemljiva?
V kolikšni meri je raba vodne energije ekološko sprejemljiva?
Spodbujanje obnove obstoječih, ne pa tudi gradnje novih hidroenergetskih objektov, ohranjanje zadnjih neokrnjenih sladkih voda, uskladitev uporabe in varstva voda na čezmejni ravni: CIPRA je objavila dokument z razmislekom o problematiki rabe vodne energije na območju Alp in v njem podrobneje prikazala strokovno utemeljene zahteve za omenjeno področje.
Mobilni v Alpah
Mobilni v Alpah
Po tirih, cesti ali planinskih poteh – kako raznolika je lahko trajnostna mobilnost, kažejo številni projekti CIPRE.
Pod drobnogledom
Pod drobnogledom
Katera bogastva in naravni viri se skrivajo v Alpah? Kako doseči, da bo ravnanje z njimi čim bolj trajnostno? Odgovore na ta in druga podobna vprašanja išče nova številka revije Alpe na odru, ki je izšla avgusta 2021.
Stališče: Voda ne dopušča nasprotovanja
Stališče: Voda ne dopušča nasprotovanja
Število izrednih vremenskih dogodkov se vse bolj povečuje tudi v Alpah, podnebna kriza pa tak razvojni trend še spodbuja. Ali lahko nastale težave res rešimo z gradnjo novih jezov, elektrarn ali pozidav in obenem pokrijemo tudi vse večje potrebe po energiji? Delovati moramo za vodno energijo in ne proti njej, opozarja Kaspar Schuler, direktor CIPRE in soavtor novega stališča CIPRE o vodni energiji.

Stališče

Stališče: Medsebojno zaupanje med nevladnim sektorjem ter hribovskimi in gorskimi kmeti bo treba okrepiti
Stališče: Medsebojno zaupanje med nevladnim sektorjem ter hribovskimi in gorskimi kmeti bo treba okrepiti
Varovanje biotske raznovrstnosti, ohranjanje narave in upoštevanje trajnostnih načel pri kmetovanju na gorskih in hribovskih območjih ni vedno enostavno. Da bi se med interesi omenjenih strani ohranilo ravnovesje, bi morale nevladne organizacije sodelovanje s hribovskimi in gorskimi kmeti okrepiti, opozarja članica Mladinskega sveta CIPRE Louise Drompt, ki je odrasla v švicarski regiji La Gruyère v družini, v kateri je tradicija kmetovanja na hribovskih in gorskih območjih trdno zasidrana.
Stališče: Zaupajmo v obnovo narave!
Stališče: Zaupajmo v obnovo narave!
Z zakonom o obnovi narave so se vse države članice EU nedavno zavezale, da bodo uvedle ukrepe, s katerimi bo mogoče ponovno doseči dobro stanje danes poškodovanih ekosistemov in tako zaščititi populacije opraševalcev, naravne vire, čist zrak in čisto vodo. Kot je opozorila Serena Arduino, sopredsednica CIPRE International, bosta od tega imela korist tudi alpsko območje in tamkajšnje kmetijstvo.
Stališče: Skupno reševanje Alp, naše zakladnice zdravja
Stališče: Skupno reševanje Alp, naše zakladnice zdravja
Čista voda in svež zrak, velika naravna raznolikost in različni višinski pasovi – Alpe ponujajo vse, kar potrebujemo za aktivno in zdravo življenje. A da bi to edinstveno zakladnico zdravja ohranili, bo treba združiti moči, sta prepričani Anna Mehrmann in Maya Mathias iz CIPRE International, ki je konec junija v Lihtenštajnu organizirala 1. Forum o prihodnosti Alp.