Načelna stališča
Svetovni vrh v Riu in Alpska konvencija
Od svetovnega vrha, ki je v Rio de Janeiru potekal junija 1992, je vsepovsod sli¡Çati pojem "trajnostni razvoj". Od takrat dalje skorajda ni bilo več objavljenega mednarodnega dokumenta, ki ne bi opozarjal na trajnostni razvoj.
Berchtesgadenska deklaracija o regionalnem sodelovanju na gorskih obmocjih (2002)
Konec junija 2002 je v Berchtesgadnu potekala konferenca o mednarodnem sodelovanju med gorskimi regijami sveta. Udeleženci konference so ob tej priložnosti predstavili deset nacel, v katerih je poudarek na spoznanju, da so za regionalno sodelovanje odgovorne predvsem vlade ter da je le-to nujno za zagotavljanje trajnostnega in ustreznega gospodarjenja v gorskih regijah. Enakopravnost, decentralizacija in udeležba prebivalstva so pogoji za trajnostni razvoj. Da pa bi regionalno sodelovanje v resnici zaživelo, so odlocilnega pomena ukrepi, na podlagi katerih se vzpostavljajo cezmejna partnerstva in mreže za izmenjavo izkušenj in širjenje informacij. Deklaracija se obraca na vlade, mednarodno skupnost, zasebni sektor in NVO.
Prometni protokol sprejet, Alpska konvencija caka na izvajanje
Potem ko je bil na 6. alpski konferenci leta 2000 podpisan prometni protokol Alpske konvencije, je CIPRA International izrazila zahtevo, da se Alpska konvencija zacne izvajati in da se do leta 2002 izpolnijo doloceni pogoji: tako se morajo ob hkratnem vkljucevanju lokalnih organov oblasti in NVO v konkretni obliki zaceti izvajati nadnacionalni projekti, v ta namen pa je treba tudi zagotoviti financna sredstva. Stalni odbor Alpske konvencije se mora na želje in potrebe prebivalstva na gorskih obmocjih odzvati hitro in ucinkovito. Treba je pripraviti osnutke protokolov, ki doslej še niso bili izdelani, in ratificirati podpisane protokole, zlasti pa je treba vse pogodbenice redno informirati o poteku izvajanja. Treba je tudi podrobno razjasniti, katere so naloge Stalnega sekretariata, dolociti inštitucijo, ki bo pristojna za opazovanje Alp, in oblikovati prioritete za izvedbo monitoringa. .
Novice
Maya Mathias, CIPRA International
Spremenite sistem!
Kateri so možni izhodi iz sedanje krize? Za Mladinski parlament Alpske konvencije so to nujne sistemske spremembe. Svoj pogled na to, kako bi jih uresničili, so dijaki in dijakinje opredelili v dvanajstih zahtevah.
Kaspar Schuler, CIPRA International
Spodbujanje tovornega prometa namesto ekologije
Evropski parlament je sredi februarja odobril nove predpise o cestninjenju težkih tovornih vozil, t. i. direktivo o evrovinjeti. Novi sistem zaračunavanja pristojbin za težka vozila prinaša enostransko spodbujanje vozil na vodikov in električni pogon, kar železniški tovorni promet postavlja v neenakopraven položaj.
Veronika Hribernik, CIPRA International
Išče se #alpinechangemaker!
Angažirane mlade z alpskega območja, ki jih navdušujejo projekti, s katerimi lahko prispevajo h kakovostnemu življenju v Alpah, in imajo tudi sami ideje za trajnostni razvoj alpske regije, se lahko do 15. maja 2022 prijavijo na poletni tabor v okviru mreže Alpine Changemaker Basecamp (ACB). Udeleženci tabora bodo tako najprej s svojimi vrstniki preživeli transdisciplinarni projektni teden ter si izmenjevali znanje in izkušnje, nato pa bodo deležni še enoletnega mentorstva pri izvajanju lastnih projektov.
Caroline Begle, CIPRA International
Mladi – ambasadorke in ambasadorji trajnosti
»Izposojevalnica« predmetov, trajnostno upravljanje ter ambasadorke in ambasadorji »SDGjev« – ciljev trajnostnega razvoja – mladi so v okviru projekta Alps2030 razvijali inovativne koncepte ter jih implementirali v svojih občinah. Aktivnosti so zakrožili na zaključnem srečanju v italijanskem Bellunu.
Stališče
Paula Duske, CIPRA International Lab
Stališče: Inovacije so dobre, še boljša pa je povezanost z lokalno skupnostjo!
Kot opozarja Paula Duske, vodja projekta Central Mountains pri CIPRA Lab GmbH, je čezmejno sodelovanje na gorskih območjih lahko učinkovito le v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom.
Kaspar Schuler, CIPRA International
Stališče: Volitve v Evropski parlament 2024: zakaj bi tudi Švicar želel voliti
Švicarska referendumska demokracija ima glede okoljske in podnebne politike tudi pomanjkljivosti. Kaspar Schuler, Švicar in direktor CIPRA International, je mnenja, da bi referendumska demokracija potrebovala temeljit korektiv, kakršnega imajo sosednje države.
Lauren Mosdale, CIPRA Francija
Stališče: Pastirji in pastirice potrebujejo našo podporo
Prekarno delo, dolg delovni čas, izpostavljanje nevarnostim zaradi prisotnosti velikih plenilcev, množice turistov – marsikdo takih pogojev za delo ne bi sprejel. Pastirji in pastirice zato potrebujejo občutno več podpore javnosti, je bila jasna Lauren Mosdale, projektna vodja pri CIPRI Francija.