Načelna stališča

Svetovni vrh v Riu in Alpska konvencija
Svetovni vrh v Riu in Alpska konvencija
Od svetovnega vrha, ki je v Rio de Janeiru potekal junija 1992, je vsepovsod sli¡Çati pojem "trajnostni razvoj". Od takrat dalje skorajda ni bilo več objavljenega mednarodnega dokumenta, ki ne bi opozarjal na trajnostni razvoj.
Berchtesgadenska deklaracija o regionalnem sodelovanju na gorskih obmocjih (2002)
Berchtesgadenska deklaracija o regionalnem sodelovanju na gorskih obmocjih (2002)
Konec junija 2002 je v Berchtesgadnu potekala konferenca o mednarodnem sodelovanju med gorskimi regijami sveta. Udeleženci konference so ob tej priložnosti predstavili deset nacel, v katerih je poudarek na spoznanju, da so za regionalno sodelovanje odgovorne predvsem vlade ter da je le-to nujno za zagotavljanje trajnostnega in ustreznega gospodarjenja v gorskih regijah. Enakopravnost, decentralizacija in udeležba prebivalstva so pogoji za trajnostni razvoj. Da pa bi regionalno sodelovanje v resnici zaživelo, so odlocilnega pomena ukrepi, na podlagi katerih se vzpostavljajo cezmejna partnerstva in mreže za izmenjavo izkušenj in širjenje informacij. Deklaracija se obraca na vlade, mednarodno skupnost, zasebni sektor in NVO.
Prometni protokol sprejet, Alpska konvencija caka na izvajanje
Prometni protokol sprejet, Alpska konvencija caka na izvajanje
Potem ko je bil na 6. alpski konferenci leta 2000 podpisan prometni protokol Alpske konvencije, je CIPRA International izrazila zahtevo, da se Alpska konvencija zacne izvajati in da se do leta 2002 izpolnijo doloceni pogoji: tako se morajo ob hkratnem vkljucevanju lokalnih organov oblasti in NVO v konkretni obliki zaceti izvajati nadnacionalni projekti, v ta namen pa je treba tudi zagotoviti financna sredstva. Stalni odbor Alpske konvencije se mora na želje in potrebe prebivalstva na gorskih obmocjih odzvati hitro in ucinkovito. Treba je pripraviti osnutke protokolov, ki doslej še niso bili izdelani, in ratificirati podpisane protokole, zlasti pa je treba vse pogodbenice redno informirati o poteku izvajanja. Treba je tudi podrobno razjasniti, katere so naloge Stalnega sekretariata, dolociti inštitucijo, ki bo pristojna za opazovanje Alp, in oblikovati prioritete za izvedbo monitoringa. .

Novice

Stališče: Prometni kolaps lahko preprečimo le s skupnim sodelovanjem
Stališče: Prometni kolaps lahko preprečimo le s skupnim sodelovanjem
Reševanja problematike naraščajočega prometa osebnih vozil in tranzitnega prometa se ni mogoče lotiti z regionalnimi ali nacionalnimi pristopi. Rešitve je treba poiskati skupaj, saj Alpe ležijo sredi Evrope, in prav ta geografska banalnost je ključnega pomena za razumevanje prometnopolitične problematike v Alpah – če res želimo preprečiti prometni kolaps, pravi Kaspar Schuler, izvršni direktor CIPRE International.
Delavnica za mlade: Alpske politike in mladinska participacija v Alpah
Delavnica za mlade: Alpske politike in mladinska participacija v Alpah
Alpski prostor se sooča s procesi depopulacije in bega možganov. Zaradi vpliva podnebnih sprememb je med bolj ogroženimi regijami, kjer se bo raven ekosistemskih storitev drastično zmanjšala - s tem pa tudi kakovost življenja. Zato je ključno, da se čim prej prilagodimo na posledice družbene in ekosistemske krize ter prisluhnemo potrebam in izzivom mladih.
Skriti povzročevalci izpustov CO₂
Skriti povzročevalci izpustov CO₂
Ukrepi za varstvo podnebja zahtevajo precejšnja finančna sredstva, zato so redno deležni kritik in zavrnitve. Kako je mogoče, da alpske države za okoljsko škodljive subvencije namenjajo milijardne zneske?
Zimske olimpijske igre 2026 v Milanu in Cortini d'Ampezzo: trajnostno, a le na papirju
Zimske olimpijske igre 2026 v Milanu in Cortini d'Ampezzo: trajnostno, a le na papirju
Dobra strategija, slaba izvedba – zimskim olimpijskim igram 2026 grozi finančni in ekološki polom.

Stališče

Stališče: preverjanje s stranskimi učinki
Stališče: preverjanje s stranskimi učinki
Kako zagotoviti učinkovitejše varstvo zavarovanih območij v Alpah in pokrajin? V ta namen je Odbor za preverjanje Alpske konvencije nedavno izdal ustrezna priporočila. Postopek je spremljala nekdanja direktorica CIPRE International Claire Simon in v zvezi s tem pripravila spodnji povzetek dogajanja.
Stališče: Strategija za prebivalce Alp
Stališče: Strategija za prebivalce Alp
Makroregionalna strategija Evropske unije za Alpe naj bi ustvarila nove odnose med alpskimi regijami in območji v njihovi okolici. Andreas Pichler, direktor CIPRE International, je v svojih zahtevah glede tega jasen: da bi to dejansko dosegli, potrebujemo moderiranje, prek katerega bo mogoče doseči izravnavo interesov in uveljaviti trajnostni razvoj.
Stališče: 25 let Alpske konvencije ne zadostuje
Stališče: 25 let Alpske konvencije ne zadostuje
Praznujemo 25-letnico Alpske konvencije, obenem pa obžalujemo, da njeno uresničevanje zamuja. Kot ugotavlja Katharina Conradin, predsednica CIPRE International, bo pač zahteva po njenem uresničevanju morala postati stalnica, če seveda želimo doseči cilje, ki smo si jih zastavili.