Načelna stališča
Svetovni vrh v Riu in Alpska konvencija
Od svetovnega vrha, ki je v Rio de Janeiru potekal junija 1992, je vsepovsod sli¡Çati pojem "trajnostni razvoj". Od takrat dalje skorajda ni bilo več objavljenega mednarodnega dokumenta, ki ne bi opozarjal na trajnostni razvoj.
Berchtesgadenska deklaracija o regionalnem sodelovanju na gorskih obmocjih (2002)
Konec junija 2002 je v Berchtesgadnu potekala konferenca o mednarodnem sodelovanju med gorskimi regijami sveta. Udeleženci konference so ob tej priložnosti predstavili deset nacel, v katerih je poudarek na spoznanju, da so za regionalno sodelovanje odgovorne predvsem vlade ter da je le-to nujno za zagotavljanje trajnostnega in ustreznega gospodarjenja v gorskih regijah. Enakopravnost, decentralizacija in udeležba prebivalstva so pogoji za trajnostni razvoj. Da pa bi regionalno sodelovanje v resnici zaživelo, so odlocilnega pomena ukrepi, na podlagi katerih se vzpostavljajo cezmejna partnerstva in mreže za izmenjavo izkušenj in širjenje informacij. Deklaracija se obraca na vlade, mednarodno skupnost, zasebni sektor in NVO.
Prometni protokol sprejet, Alpska konvencija caka na izvajanje
Potem ko je bil na 6. alpski konferenci leta 2000 podpisan prometni protokol Alpske konvencije, je CIPRA International izrazila zahtevo, da se Alpska konvencija zacne izvajati in da se do leta 2002 izpolnijo doloceni pogoji: tako se morajo ob hkratnem vkljucevanju lokalnih organov oblasti in NVO v konkretni obliki zaceti izvajati nadnacionalni projekti, v ta namen pa je treba tudi zagotoviti financna sredstva. Stalni odbor Alpske konvencije se mora na želje in potrebe prebivalstva na gorskih obmocjih odzvati hitro in ucinkovito. Treba je pripraviti osnutke protokolov, ki doslej še niso bili izdelani, in ratificirati podpisane protokole, zlasti pa je treba vse pogodbenice redno informirati o poteku izvajanja. Treba je tudi podrobno razjasniti, katere so naloge Stalnega sekretariata, dolociti inštitucijo, ki bo pristojna za opazovanje Alp, in oblikovati prioritete za izvedbo monitoringa. .
Novice
Maya Mathias, CIPRA International
Spremenite sistem!
Kateri so možni izhodi iz sedanje krize? Za Mladinski parlament Alpske konvencije so to nujne sistemske spremembe. Svoj pogled na to, kako bi jih uresničili, so dijaki in dijakinje opredelili v dvanajstih zahtevah.
Kaspar Schuler, CIPRA International
Spodbujanje tovornega prometa namesto ekologije
Evropski parlament je sredi februarja odobril nove predpise o cestninjenju težkih tovornih vozil, t. i. direktivo o evrovinjeti. Novi sistem zaračunavanja pristojbin za težka vozila prinaša enostransko spodbujanje vozil na vodikov in električni pogon, kar železniški tovorni promet postavlja v neenakopraven položaj.
Veronika Hribernik, CIPRA International
Išče se #alpinechangemaker!
Angažirane mlade z alpskega območja, ki jih navdušujejo projekti, s katerimi lahko prispevajo h kakovostnemu življenju v Alpah, in imajo tudi sami ideje za trajnostni razvoj alpske regije, se lahko do 15. maja 2022 prijavijo na poletni tabor v okviru mreže Alpine Changemaker Basecamp (ACB). Udeleženci tabora bodo tako najprej s svojimi vrstniki preživeli transdisciplinarni projektni teden ter si izmenjevali znanje in izkušnje, nato pa bodo deležni še enoletnega mentorstva pri izvajanju lastnih projektov.
Caroline Begle, CIPRA International
Mladi – ambasadorke in ambasadorji trajnosti
»Izposojevalnica« predmetov, trajnostno upravljanje ter ambasadorke in ambasadorji »SDGjev« – ciljev trajnostnega razvoja – mladi so v okviru projekta Alps2030 razvijali inovativne koncepte ter jih implementirali v svojih občinah. Aktivnosti so zakrožili na zaključnem srečanju v italijanskem Bellunu.
Stališče
alpMedia
Stališče: Enake konkurenčne možnosti za cestni in železniški promet
Obseg prepeljanega tovora prek alpskega območja – od tega več kot dve tretjini s tovornimi vozili – je v lanskem letu znašal okoli 224 mio. ton, kar je novi rekord. A če želimo zmanjšati obremenitve za naravno okolje in ljudi vzdolž tranzitnih osi, je nujno, da so cestnemu in železniškemu prometu zagotovljene enake konkurenčne možnosti, opozarja Jakob Dietachmair, projektni vodja pri CIPRI International.
alpMedia
Stališče: Izganjanje Unescovih duhov
Status enote svetovne dediščine je Unesco italijanskim Dolomitom že priznal, visokogorski panoramski cesti pod vrh Velikega Kleka v Avstriji naj bi ga prav kmalu. Za vpis na Unescov seznam si v Alpah prizadeva vse več turističnih destinacij. Andi Riedl, direktor CIPRE Južna Tirolska, opozarja, da bi moralo biti ravnanje pri izbiranju predlogov za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine preudarnejše in odgovornejše.
alpMedia
Stališče: Evropa in njene Alpe
Pred neposrednimi volitvami v evropski parlament, ki bodo potekale maja 2019, je v ospredje postavljeno načelno vprašanje: kakšno je pravzaprav v Evropi in Alpah stanje na področju demokracije in dobrega upravljanja? Erwin Rothgang, podpredsednik CIPRE International, poziva k novim oblikam sodelovanja.