Načelna stališča
Svetovni vrh v Riu in Alpska konvencija
Od svetovnega vrha, ki je v Rio de Janeiru potekal junija 1992, je vsepovsod sli¡Çati pojem "trajnostni razvoj". Od takrat dalje skorajda ni bilo več objavljenega mednarodnega dokumenta, ki ne bi opozarjal na trajnostni razvoj.
Berchtesgadenska deklaracija o regionalnem sodelovanju na gorskih obmocjih (2002)
Konec junija 2002 je v Berchtesgadnu potekala konferenca o mednarodnem sodelovanju med gorskimi regijami sveta. Udeleženci konference so ob tej priložnosti predstavili deset nacel, v katerih je poudarek na spoznanju, da so za regionalno sodelovanje odgovorne predvsem vlade ter da je le-to nujno za zagotavljanje trajnostnega in ustreznega gospodarjenja v gorskih regijah. Enakopravnost, decentralizacija in udeležba prebivalstva so pogoji za trajnostni razvoj. Da pa bi regionalno sodelovanje v resnici zaživelo, so odlocilnega pomena ukrepi, na podlagi katerih se vzpostavljajo cezmejna partnerstva in mreže za izmenjavo izkušenj in širjenje informacij. Deklaracija se obraca na vlade, mednarodno skupnost, zasebni sektor in NVO.
Prometni protokol sprejet, Alpska konvencija caka na izvajanje
Potem ko je bil na 6. alpski konferenci leta 2000 podpisan prometni protokol Alpske konvencije, je CIPRA International izrazila zahtevo, da se Alpska konvencija zacne izvajati in da se do leta 2002 izpolnijo doloceni pogoji: tako se morajo ob hkratnem vkljucevanju lokalnih organov oblasti in NVO v konkretni obliki zaceti izvajati nadnacionalni projekti, v ta namen pa je treba tudi zagotoviti financna sredstva. Stalni odbor Alpske konvencije se mora na želje in potrebe prebivalstva na gorskih obmocjih odzvati hitro in ucinkovito. Treba je pripraviti osnutke protokolov, ki doslej še niso bili izdelani, in ratificirati podpisane protokole, zlasti pa je treba vse pogodbenice redno informirati o poteku izvajanja. Treba je tudi podrobno razjasniti, katere so naloge Stalnega sekretariata, dolociti inštitucijo, ki bo pristojna za opazovanje Alp, in oblikovati prioritete za izvedbo monitoringa. .
Novice
Paul Kuncio, CIPRE Avstrija
Pravica do nedotakljivosti Alp
Alpska konvencija je tri desetletja po podpisu glede na sodobne izzive, kot so podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti, pomembnejša kot kdaj koli prej. Paul Kuncio pojasnjuje, katere ovire bo treba premagati, da bi vizijo in potenciale tega pomembnega sporazuma lahko uresničili v celoti.
Je CIPRA ženska organizacija?
Z vidika enakosti med spoloma se zgodovina CIPRE popolnoma nič ne razlikuje od katere koli druge organizacije, gospodarske družbe ali organa oblasti: delež žensk med zaposlenimi v CIPRI se povečuje. Torej vse v najlepšem redu?
Kaspar Schuler, CIPRA International
Stališče: Energetska učinkovitost, kje si?
Glavna dobaviteljica fosilnih virov energije Evropski uniji je Rusija. Nujni poziv k odpravi energetske odvisnosti EU od Rusije je v interesu varstva podnebja, dejansko pa se prekriva s sočasno gradnjo nove infrastrukture za proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv in obnovljivih virov energije, opozarja Kaspar Schuler, direktor CIPRE International.
Vanda Bonardo, CIPRA Italija
Stališče: Nezmernost olimpijskih iger
Visoki stroški gradnje, neizkoriščena tekmovališča, okolju škodljivi veliki projekti športne infrastrukture – kritične izjave glede organizacije olimpijskih iger v Milanu in Cortini/I v letu 2026 se kar vrstijo. Vprašati se moramo, ali tovrstni športni dogodki sploh še sodijo v Alpe, opozarja Vanda Bonardo, predsednica CIPRE Italija.
Stališče
alpMedia
Stališče: Enake konkurenčne možnosti za cestni in železniški promet
Obseg prepeljanega tovora prek alpskega območja – od tega več kot dve tretjini s tovornimi vozili – je v lanskem letu znašal okoli 224 mio. ton, kar je novi rekord. A če želimo zmanjšati obremenitve za naravno okolje in ljudi vzdolž tranzitnih osi, je nujno, da so cestnemu in železniškemu prometu zagotovljene enake konkurenčne možnosti, opozarja Jakob Dietachmair, projektni vodja pri CIPRI International.
alpMedia
Stališče: Izganjanje Unescovih duhov
Status enote svetovne dediščine je Unesco italijanskim Dolomitom že priznal, visokogorski panoramski cesti pod vrh Velikega Kleka v Avstriji naj bi ga prav kmalu. Za vpis na Unescov seznam si v Alpah prizadeva vse več turističnih destinacij. Andi Riedl, direktor CIPRE Južna Tirolska, opozarja, da bi moralo biti ravnanje pri izbiranju predlogov za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine preudarnejše in odgovornejše.
alpMedia
Stališče: Evropa in njene Alpe
Pred neposrednimi volitvami v evropski parlament, ki bodo potekale maja 2019, je v ospredje postavljeno načelno vprašanje: kakšno je pravzaprav v Evropi in Alpah stanje na področju demokracije in dobrega upravljanja? Erwin Rothgang, podpredsednik CIPRE International, poziva k novim oblikam sodelovanja.