Načelna stališča
Svetovni vrh v Riu in Alpska konvencija
Od svetovnega vrha, ki je v Rio de Janeiru potekal junija 1992, je vsepovsod sli¡Çati pojem "trajnostni razvoj". Od takrat dalje skorajda ni bilo več objavljenega mednarodnega dokumenta, ki ne bi opozarjal na trajnostni razvoj.
Berchtesgadenska deklaracija o regionalnem sodelovanju na gorskih obmocjih (2002)
Konec junija 2002 je v Berchtesgadnu potekala konferenca o mednarodnem sodelovanju med gorskimi regijami sveta. Udeleženci konference so ob tej priložnosti predstavili deset nacel, v katerih je poudarek na spoznanju, da so za regionalno sodelovanje odgovorne predvsem vlade ter da je le-to nujno za zagotavljanje trajnostnega in ustreznega gospodarjenja v gorskih regijah. Enakopravnost, decentralizacija in udeležba prebivalstva so pogoji za trajnostni razvoj. Da pa bi regionalno sodelovanje v resnici zaživelo, so odlocilnega pomena ukrepi, na podlagi katerih se vzpostavljajo cezmejna partnerstva in mreže za izmenjavo izkušenj in širjenje informacij. Deklaracija se obraca na vlade, mednarodno skupnost, zasebni sektor in NVO.
Prometni protokol sprejet, Alpska konvencija caka na izvajanje
Potem ko je bil na 6. alpski konferenci leta 2000 podpisan prometni protokol Alpske konvencije, je CIPRA International izrazila zahtevo, da se Alpska konvencija zacne izvajati in da se do leta 2002 izpolnijo doloceni pogoji: tako se morajo ob hkratnem vkljucevanju lokalnih organov oblasti in NVO v konkretni obliki zaceti izvajati nadnacionalni projekti, v ta namen pa je treba tudi zagotoviti financna sredstva. Stalni odbor Alpske konvencije se mora na želje in potrebe prebivalstva na gorskih obmocjih odzvati hitro in ucinkovito. Treba je pripraviti osnutke protokolov, ki doslej še niso bili izdelani, in ratificirati podpisane protokole, zlasti pa je treba vse pogodbenice redno informirati o poteku izvajanja. Treba je tudi podrobno razjasniti, katere so naloge Stalnega sekretariata, dolociti inštitucijo, ki bo pristojna za opazovanje Alp, in oblikovati prioritete za izvedbo monitoringa. .
Novice
Paul Kuncio, direktor CIPRE Avstrija, in Uwe Roth, direktor CIPRE Nemčija
Stališče: Alpski načrt moramo pripraviti za vse alpske regije
Bavarski Načrt za Alpe, ki v letu 2022 praznuje petdeseto obletnico obstoja, dokazuje, da je področje prostorskega načrtovanja na območju Alp naravnost predestinirano, da poišče ustrezne rešitve za pereča vprašanja sodobnega časa. Kot opozarjata Paul Kuncio, direktor CIPRE Avstrija, in Uwe Roth, direktor CIPRE Nemčija, v številnih alpskih regijah podobnih načrtovalskih instrumentov ne poznajo, pa bi jih potrebovali bolj kot kdaj koli prej.
Carlonine Begle, CIPRA International
Stališče: Za prihodnost Alp potrebujemo pozitivne vizije!
Vizija o privlačnosti trajnostnega alpskega prostora lahko ljudi navduši za spremembe in jih spodbudi k dejanjem, je prepričana Caroline Begle, vodja komuniciranja pri CIPRI International.
Caroline Begle, CIPRA International
Omogočimo spremembe
Navdihujoči prispevki, burne razprave, koristne izmenjave, strokovne ekskurzije v čudoviti švicarski kanton Valais, v Brig - Glis in njegovo okolico. Od 5. do 7. septembra je alpsko mesto gostilo AlpskiTeden 2022, ki je tokrat potekal v znamenju osrednje teme: Alpe v prehodu.
Anna Mehrmann, CIPRA International
Opozorilo o nujnosti podnebnih ukrepov
Na območju od Triglavskega narodnega parka v Sloveniji preko Radniga v Avstriji pa vse do švicarskega Gonda so se 13. avgusta 2022 v okviru akcije Ogenj v Alpah zbrali posamezniki, da bi opozorili na nujnost sprejemanja podnebnih ukrepov. Akcija je tokrat potekala pod geslom Alpe potrebujejo podnebne ukrepe.
Stališče
Hans Weber, Švica
Stališče: Skrajni čas je, da pritisnimo gumb za ponovni zagon turizma!
Množični turizem v Alpah je zaradi še kar trajajoče pandemije doživel močan upad, vendar pa so možnosti za prehod na okoljsko in socialno prijazen turizem postale večje, kar je tudi priložnost, ki bi jo države morale izkoristiti, opozarja Hans Weber, direktor CIPRE Švica.
Francesco Pastorelli, CIPRA Italija
Stališče: Podnebne spremembe ne poznajo demokracije!
Močna deževja, poplave, vročinski valovi, gozdni požari. Predvsem gorske regije so tiste, ki se vse pogosteje spopadajo z izrednimi vremenskimi dogodki, čeprav same niso glavne povzročiteljice podnebnih sprememb. Da to ni povsem demokratično, opozarja Francesco Pastorelli, direktor CIPRE Italija: k boju proti podnebnih spremembam moramo prispevati vsi.
Stališče: Stopimo skupaj za dobro mladih v alpskem prostoru!
Mladinski svet CIPRE, Mladinski parlament Alpske konvencije, Delovna skupina za mlade v okviru francoskega odbora za Alpe in od leta 2021 tudi Mladinski svet EUSALP so organizacije, ki mlade že danes vključujejo v proces sprejemanja političnih odločitev. A zdaj je čas, da se na pot, ki smo jo izbrali, podamo skupaj in ne vsak zase, opozarjata Jean Horgues Debat, predsednik CIPRE Francija, in Julika Jarosch, vodja projektov pri CIPRI Francija.