Načelna stališča
Svetovni vrh v Riu in Alpska konvencija
Od svetovnega vrha, ki je v Rio de Janeiru potekal junija 1992, je vsepovsod sli¡Çati pojem "trajnostni razvoj". Od takrat dalje skorajda ni bilo več objavljenega mednarodnega dokumenta, ki ne bi opozarjal na trajnostni razvoj.
Berchtesgadenska deklaracija o regionalnem sodelovanju na gorskih obmocjih (2002)
Konec junija 2002 je v Berchtesgadnu potekala konferenca o mednarodnem sodelovanju med gorskimi regijami sveta. Udeleženci konference so ob tej priložnosti predstavili deset nacel, v katerih je poudarek na spoznanju, da so za regionalno sodelovanje odgovorne predvsem vlade ter da je le-to nujno za zagotavljanje trajnostnega in ustreznega gospodarjenja v gorskih regijah. Enakopravnost, decentralizacija in udeležba prebivalstva so pogoji za trajnostni razvoj. Da pa bi regionalno sodelovanje v resnici zaživelo, so odlocilnega pomena ukrepi, na podlagi katerih se vzpostavljajo cezmejna partnerstva in mreže za izmenjavo izkušenj in širjenje informacij. Deklaracija se obraca na vlade, mednarodno skupnost, zasebni sektor in NVO.
Prometni protokol sprejet, Alpska konvencija caka na izvajanje
Potem ko je bil na 6. alpski konferenci leta 2000 podpisan prometni protokol Alpske konvencije, je CIPRA International izrazila zahtevo, da se Alpska konvencija zacne izvajati in da se do leta 2002 izpolnijo doloceni pogoji: tako se morajo ob hkratnem vkljucevanju lokalnih organov oblasti in NVO v konkretni obliki zaceti izvajati nadnacionalni projekti, v ta namen pa je treba tudi zagotoviti financna sredstva. Stalni odbor Alpske konvencije se mora na želje in potrebe prebivalstva na gorskih obmocjih odzvati hitro in ucinkovito. Treba je pripraviti osnutke protokolov, ki doslej še niso bili izdelani, in ratificirati podpisane protokole, zlasti pa je treba vse pogodbenice redno informirati o poteku izvajanja. Treba je tudi podrobno razjasniti, katere so naloge Stalnega sekretariata, dolociti inštitucijo, ki bo pristojna za opazovanje Alp, in oblikovati prioritete za izvedbo monitoringa. .
Novice
Henriette Adolf, CIPRA Nemčija
Stališče: Gore za vse? Ne bo držalo!
Dostop do gora in gorskih športov je pogosto nepravičen, izključujoč, omejevalen in diskriminatoren. Henriette Adolf, namestnica direktorja CIPRE Nemčija, se zato zavzema za enakopravno vključevanje vseh članov družbe v gorske športne dejavnosti.
Posvet: Vloga gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb
Strokovno in zainteresirano javnost vljudno vabimo na strokovni posvet Vloga gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb, ki bo potekal v sredo, 6. decembra 2023, v Upravni muzejski hiši, v 2. nadstropju Slovenskega etnografskega muzeja, na Metelkovi ulici 2 v Ljubljani.
Francesco Pastorelli, CIPRA Italija
Prosti pretok blaga ali zdravje in varnost
Medtem ko italijanski minister za promet napoveduje tožbo proti Avstriji zaradi omejitev prometa težkih tovornih vozil čez Brennerski prelaz in se pri tem sklicuje na načelo prostega pretoka blaga, je župan ene od gorskih vasi že prepovedal vožnjo tovornjakov skozi domači kraj – zaradi varnosti državljanov in tranzitnih potnikov.
Maya Mathias, CIPRA International
Kako občine uresničujejo cilje na področju varstva podnebja
Misli globalno, deluj lokalno: v projektu Zeleni dogovori za občine (Green Deals for Municipalities) je bil pripravljen vzorčni postopek za izvajanje ukrepov varstva podnebja v občinah, izdan pa je bil tudi novi priročnik.
Stališče
Hans Weber, Švica
Stališče: Skrajni čas je, da pritisnimo gumb za ponovni zagon turizma!
Množični turizem v Alpah je zaradi še kar trajajoče pandemije doživel močan upad, vendar pa so možnosti za prehod na okoljsko in socialno prijazen turizem postale večje, kar je tudi priložnost, ki bi jo države morale izkoristiti, opozarja Hans Weber, direktor CIPRE Švica.
Francesco Pastorelli, CIPRA Italija
Stališče: Podnebne spremembe ne poznajo demokracije!
Močna deževja, poplave, vročinski valovi, gozdni požari. Predvsem gorske regije so tiste, ki se vse pogosteje spopadajo z izrednimi vremenskimi dogodki, čeprav same niso glavne povzročiteljice podnebnih sprememb. Da to ni povsem demokratično, opozarja Francesco Pastorelli, direktor CIPRE Italija: k boju proti podnebnih spremembam moramo prispevati vsi.
Stališče: Stopimo skupaj za dobro mladih v alpskem prostoru!
Mladinski svet CIPRE, Mladinski parlament Alpske konvencije, Delovna skupina za mlade v okviru francoskega odbora za Alpe in od leta 2021 tudi Mladinski svet EUSALP so organizacije, ki mlade že danes vključujejo v proces sprejemanja političnih odločitev. A zdaj je čas, da se na pot, ki smo jo izbrali, podamo skupaj in ne vsak zase, opozarjata Jean Horgues Debat, predsednik CIPRE Francija, in Julika Jarosch, vodja projektov pri CIPRI Francija.