Načelna stališča
Nemško predsedovanje Alpski konferenci: program dela v letih 2003 in 2004
Nemško predsedstvo Alpske konvencije je program izvajanja Alpske konvencije predstavilo v desetih tockah. Na ravni vodenja je to ucinkovito delovanje Stalnega sekretariata, delo Odbora za preverjanje in izdelava sistema kazalcev, na podlagi katerih se ucinkoviteje ugotavljajo uspešnost izvajanja in potrebe po ukrepanju. Poleg tega je bila ena od nalog izdelava vecletnega programa dela, sledila sta spodbujanje zahteve po podpisu in ratifikaciji prometnega protokola v prihodnje in sprejem konkretnih ukrepov za preusmeritev cestnega prometa na železnico. Na podrocju naravnih nesrec je bila izražena zahteva po intenziviranju konkretnega sodelovanja, zahteva je bila izražena po spodbujanju trajnostnih zasnov v turizmu in nadaljnje poglabljanje sodelovanja v zvezi z zavarovanimi obmocji. V procesu "od spodaj navzgor" (bottom-up process) bo na podrocju prebivalstva in kulture treba ustvariti soglasje o tem, kateri vidiki so predmet specificnega instrumenta Alpske konvencije. Ne nazadnje pa je bilo navedeno tudi intenziviranje povezovanja Alpske konvencije z drugimi gorskimi regijami.
Deklaracija o zavarovanih obmocjih v evropskih gorskih regijah, Chambéry 2002
Deklaracija o zavarovanih obmocjih v evropskih gorskih regijah poudarja pomen tamkajšnjih biotskih in geoloških virov ter vodnih zalog, obenem pa tudi nujnost prilagojenih razvojnih in varstvenih ukrepov ter regionalnega sodelovanja. Zavarovana obmocja so lahko eksperimentalno polje za razvoj varstvenih ukrepov. Za obdobje 2003-2005 so bili predlagani konkretni ukrepi: na vsakem od gorskih obmocij v Evropi se ustanovi odbor za sodelovanje s predstavniki vladnih in nevladnih organizacij. Njihova naloga je javnost obvešcati prek modelov izvajanja varstva narave in izboljšati upravljanje zavarovanih obmocij in trajnostni razvoj s prenosom znanja z raziskovalnega podrocja k prebivalstvu. Nadaljnji pomembni dejavniki so spodbujanje nastajanja partnerstev, mrež in skupnih projektov ter razvoj strategij za vkljucevanje prebivalcev.
Resolucija Omrežja obcin "Povezanost v Alpah" o Alpah za 7. alpsko konferenco
Omrežje obcin "Povezanost v Alpah" je pozvalo okoljske ministrice in ministre alpskih držav in EU, da na konferenci v Meranu poskrbijo, da bodo vse pogodbenice takoj ratificirale vse izvedbene protokole Alpske konvencije. Poleg tega je zahtevalo ustanovitev Stalnega sekretariata Alpske konvencije. Alpske obcine, ki so že zacele izvajati Alpsko konvencijo, so od pogodbenic Alpske konvencije zahtevale, da zacnejo takoj izvajati protokole tako, da podprejo razlicne projekte mestu samem in v mednarodnem povezovanju.
Novice
Caroline Begle, CIPRA International
Ponoven boj za prehod na železnico
Direktiva EU za ciljno usmerjeno spodbujanje kombiniranega tovornega prometa bo revidirana. Obstaja pa nevarnost, da bo okrenjena v korist cestnega prometa, kar bi imelo resne posledice za železniški tovorni promet in okolje, bilo pa bi tudi v nasprotju z Alpsko konvencijo.
Josef Oberhofer, CIPRA Južna Tirolska
Stališče: Podnebni test za žičniške naprave
Južna Tirolska je s 360 žičniškimi napravami ena od držav z največjo gostoto žičniških sistemov. Večina teh naprav se uporablja v turizmu za prevoz oseb do izhodišč za pohodniške poti in turnosmučarske ture v visokogorskem svetu. Žičnice veljajo za svetilnike varstva podnebja ter trajnostne in družbeno sprejemljive mobilnosti. Pa vendar teh pogojev vsi projekti ne izpolnjujejo, opozarja Josef Oberhofer, novi predsednik CIPRE Južna Tirolska.
:Katarina Žakelj, CIPRA Slovenija
Pritisk na Alpe še nikoli ni bil tako velik
Marjeta Keršič-Svetel je ljubiteljica hribov in narave, velika poznavalka Alp, zavarovanih območij, strokovnjakinja strateškega komuniciranja, dolgoletna sodelavka in nekdanja podpredsednica CIPRE. Z njo smo se pogovarjali o pionirstvu, težavah Alp – in njihovi prihodnosti.
Paul Kuncio, CIPRE Avstrija
Pravica do nedotakljivosti Alp
Alpska konvencija je tri desetletja po podpisu glede na sodobne izzive, kot so podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti, pomembnejša kot kdaj koli prej. Paul Kuncio pojasnjuje, katere ovire bo treba premagati, da bi vizijo in potenciale tega pomembnega sporazuma lahko uresničili v celoti.
Stališče
Louise Drompt, CIPRA-Jugendbeirats
Stališče: Medsebojno zaupanje med nevladnim sektorjem ter hribovskimi in gorskimi kmeti bo treba okrepiti
Varovanje biotske raznovrstnosti, ohranjanje narave in upoštevanje trajnostnih načel pri kmetovanju na gorskih in hribovskih območjih ni vedno enostavno. Da bi se med interesi omenjenih strani ohranilo ravnovesje, bi morale nevladne organizacije sodelovanje s hribovskimi in gorskimi kmeti okrepiti, opozarja članica Mladinskega sveta CIPRE Louise Drompt, ki je odrasla v švicarski regiji La Gruyère v družini, v kateri je tradicija kmetovanja na hribovskih in gorskih območjih trdno zasidrana.
Serena Arduino, CIPRA International
Stališče: Zaupajmo v obnovo narave!
Z zakonom o obnovi narave so se vse države članice EU nedavno zavezale, da bodo uvedle ukrepe, s katerimi bo mogoče ponovno doseči dobro stanje danes poškodovanih ekosistemov in tako zaščititi populacije opraševalcev, naravne vire, čist zrak in čisto vodo. Kot je opozorila Serena Arduino, sopredsednica CIPRE International, bosta od tega imela korist tudi alpsko območje in tamkajšnje kmetijstvo.
Maya Mathias und Anna Mehrmann, CIPRA International
Stališče: Skupno reševanje Alp, naše zakladnice zdravja
Čista voda in svež zrak, velika naravna raznolikost in različni višinski pasovi – Alpe ponujajo vse, kar potrebujemo za aktivno in zdravo življenje. A da bi to edinstveno zakladnico zdravja ohranili, bo treba združiti moči, sta prepričani Anna Mehrmann in Maya Mathias iz CIPRE International, ki je konec junija v Lihtenštajnu organizirala 1. Forum o prihodnosti Alp.