Načelna stališča
Resolucija CIPRE ob svetovnem prvenstvu v alpskem smucanju l. 2005 v dolini Valtellina/Veltlin
Ob svetovnem prvenstvu v alpskem smucanju v dolini Valtellina/Veltlin leta 2005 interesi okolja niso bili upoštevani v zadostni meri. Prihajalo je do škodljivih posegov na obmocju narodnega parka Stelvio/Stilfserjoch. CIPRA International je zato podala zahtevo, da se ne sme vec prirejati tovrstnih športnih prireditev, ki v alpskem prostoru povzrocajo tako usodne obremenitve za okolje, prav tako pa je od Mednarodne smucarske zveze (Fédération Internationale de Ski - FIS) zahtevala, da pri izbiri kandidature spoštuje okoljevarstvena merila in da se na tekmovanjih uporabljajo že obstojece smucarske proge in smucarska infrastruktura.
Protokol o izvajanju Alpske konvencije na podrocju voda: predlog CIPRE International
CIPRA International je pripravila predlog besedila za protokol o izvajanju Alpske konvencije na podrocju voda. Cilji protokola so varstvo in ohranjanje ter trajnostna raba vodnih virov, vodnih sistemov in vodnih ekosistemov na obmocju uporabe Alpske konvencije. S predlogom se CIPRA sklicuje na splošni javni interes glede ohranjanja vodnih virov in ekološke funkcionalnosti vodotokov in na dejstvo, da je voda podedovana dobrina, ki jo je treba varovati. CIPRA je prepricana, da je ekološko naravnan vodni režim velikega pomena za trajnostno varstvo pred visokimi vodami.
CIPRA zahteva protokol o izvajanju Alpske konvencije na podroèju voda
Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) od alpskih držav že vrsto let zahteva pripravo ustreznega protokola o izvajanju Alpske konvencije na podroèju voda. Ob mednarodnem letu celinskih voda, kot je letošnje leto razglasila OZN, je CIPRA danes v Innsbrucku v vseh štirih jezikih Alpske konvencije predstavila predlog besedila za omenjeni protokol, ki ga je pripravila sama.
Novice
Podnebna kriza rahlja gorski svet
Padajoče kamenje ter skalni podori in odlomi v Alpah niso nič novega, a taljenje stalno zamrznjenih tal razmere le še zaostruje – to velja tako za obiskovanje gora kakor tudi za življenje na gorskih območjih.
Stališče: Stopimo skupaj za dobro mladih v alpskem prostoru!
Mladinski svet CIPRE, Mladinski parlament Alpske konvencije, Delovna skupina za mlade v okviru francoskega odbora za Alpe in od leta 2021 tudi Mladinski svet EUSALP so organizacije, ki mlade že danes vključujejo v proces sprejemanja političnih odločitev. A zdaj je čas, da se na pot, ki smo jo izbrali, podamo skupaj in ne vsak zase, opozarjata Jean Horgues Debat, predsednik CIPRE Francija, in Julika Jarosch, vodja projektov pri CIPRI Francija.
Ideje za razvoj alpskega turizma v prihodnje
Kaj se je alpski turizem naučil iz pandemije in kako se odziva na podnebne spremembe? Razmere na območju Alp analizira CIPRA v okviru svojega projekta Ponovni zagon alpskega turizma (Reset Alpentourismus).
(Ne)onesnažen alpski zrak
Kakšno je trenutno stanje kakovosti zraka v alpskih državah, je tema osmega Poročila o stanju Alp. – Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) mejne vrednosti na tem področju zaostruje.
Stališče
Stališče: Prometni kolaps lahko preprečimo le s skupnim sodelovanjem
Reševanja problematike naraščajočega prometa osebnih vozil in tranzitnega prometa se ni mogoče lotiti z regionalnimi ali nacionalnimi pristopi. Rešitve je treba poiskati skupaj, saj Alpe ležijo sredi Evrope, in prav ta geografska banalnost je ključnega pomena za razumevanje prometnopolitične problematike v Alpah – če res želimo preprečiti prometni kolaps, pravi Kaspar Schuler, izvršni direktor CIPRE International.
Isabella Helmschrott, CIPRE Švica
Stališče: Alpe niso neskončen vir energije!
Sončna, vetrna in vodna energija nam pomagajo zmanjševati odvisnost od fosilnih virov energije, kot so premog, nafta ali zemeljski plin. To lahko dosežemo tudi tako, da ne bomo žrtvovali zadnjih alpskih območij z nadpovprečno biotsko raznovrstnostjo, je prepričana Isabella Helmschrott, direktorica CIPRE Švica.
Katarina Žemlja, CIPRA Slovenija
Stališče: Alpe nujno potrebujejo usmerjanje obiska!
Alpski prostor je pod pritiskom: zaradi vse bolj vročih poletij ljudje ohladitev iščemo v gorah, poleg tega pa se pojavljajo tudi trendi, kot so zbiranje všečkov na družbenih omrežjih, potrošniško trženje naravne in kulturne dediščine turističnih organizacij in vedno boljša dostopnost opreme za preživljanje prostega časa na prostem. Ta pritisk lahko ublaži le celovito in strateško upravljanje obiskovalcev, pravi, Katarina Žemlja, sodelavka CIPRE Slovenija.