Načelna stališča
Zahteve CIPRE za izvajanje Alpske konvencije
Okoljski ministri alpskih držav so leta 1998 ugotovili, da je treba z izvajanjem Alpske konvencije zaceti že pred ratifikacijo njenih protokolov, a dve leti kasneje se to še vedno ni zgodilo. CIPRA International se je v sodelovanju s strokovnjaki intenzivno ukvarjala z izvajanjem Alpske konvencije in v ta namen pripravila poseben dokument, v katerem je opozorila, da je takojšnji zacetek izvajanja protokolov Alpske konvencije vprašljiv. CIPRA International je poudarila, kako pomembno je ohraniti pogled na celoto. Zato je treba njene zahteve glede izvajanja Alpske konvencije razumeti le kot primere - izbiranje posameznih tock ali enega samega protokola, ki bi bil opredeljen kot "model", bi nasprotovalo smislu Alpske konvencije kot celovitemu instrumentu za izvajanje trajnostnega razvoja. Kot možnost, kako hitro doseci uspeh, je CIPRA predlagala vzpostavitev vzorcnih regij za uresnicevanje trajnostnega razvoja.
Resolucija o uresnicevanju protokola o prometu
Cilj Alpske konvencije je "zmanjšati obremenitve in nevarnosti v prometu cez Alpe in znotraj njih do mere, ki je znosna cloveku, živalim, rastlinam in njihovim življenjskim prostorom". CIPRA zato od vseh pogodbenic pricakuje, da bodo prometni protokol ratificirale v najkrajšem casu in ga takoj tudi zacele izvajati v praksi. Prav tako zahteva, da se vzdolž prometnic višjega razreda na obmocju Alp in tranzitnih poti skozi Alpe uvedejo ustrezni ukrepi za zmanjševanje obremenitev prebivalcev s hrupom in škodljivimi snovmi. Poleg tega je treba zagotoviti prednostni položaj železnice in ga dosledno uveljavljati ter uvesti instrumente za uresnicevanje realnih stroškov v cestnem prometu. Pogodbenice so v resoluciji pozvane, da navedene ukrepe sprejmejo skupaj in skladno s smernicami za enotno in usklajeno ravnanje, ki jih predvideva prometni protokol. Pogodbenice morajo redno in skupaj spremljati in nadzorovati ucinkovitost in uspešnost sprejetih ukrepov.
Resolucija CIPRE ob svetovnem prvenstvu v alpskem smucanju l. 2005 v dolini Valtellina/Veltlin
Ob svetovnem prvenstvu v alpskem smucanju v dolini Valtellina/Veltlin leta 2005 interesi okolja niso bili upoštevani v zadostni meri. Prihajalo je do škodljivih posegov na obmocju narodnega parka Stelvio/Stilfserjoch. CIPRA International je zato podala zahtevo, da se ne sme vec prirejati tovrstnih športnih prireditev, ki v alpskem prostoru povzrocajo tako usodne obremenitve za okolje, prav tako pa je od Mednarodne smucarske zveze (Fédération Internationale de Ski - FIS) zahtevala, da pri izbiri kandidature spoštuje okoljevarstvena merila in da se na tekmovanjih uporabljajo že obstojece smucarske proge in smucarska infrastruktura.
Novice
Henriette Adolf, CIPRA Nemčija
Stališče: Gore za vse? Ne bo držalo!
Dostop do gora in gorskih športov je pogosto nepravičen, izključujoč, omejevalen in diskriminatoren. Henriette Adolf, namestnica direktorja CIPRE Nemčija, se zato zavzema za enakopravno vključevanje vseh članov družbe v gorske športne dejavnosti.
Posvet: Vloga gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb
Strokovno in zainteresirano javnost vljudno vabimo na strokovni posvet Vloga gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb, ki bo potekal v sredo, 6. decembra 2023, v Upravni muzejski hiši, v 2. nadstropju Slovenskega etnografskega muzeja, na Metelkovi ulici 2 v Ljubljani.
Francesco Pastorelli, CIPRA Italija
Prosti pretok blaga ali zdravje in varnost
Medtem ko italijanski minister za promet napoveduje tožbo proti Avstriji zaradi omejitev prometa težkih tovornih vozil čez Brennerski prelaz in se pri tem sklicuje na načelo prostega pretoka blaga, je župan ene od gorskih vasi že prepovedal vožnjo tovornjakov skozi domači kraj – zaradi varnosti državljanov in tranzitnih potnikov.
Maya Mathias, CIPRA International
Kako občine uresničujejo cilje na področju varstva podnebja
Misli globalno, deluj lokalno: v projektu Zeleni dogovori za občine (Green Deals for Municipalities) je bil pripravljen vzorčni postopek za izvajanje ukrepov varstva podnebja v občinah, izdan pa je bil tudi novi priročnik.
Stališče
Hans Weber, Švica
Stališče: Skrajni čas je, da pritisnimo gumb za ponovni zagon turizma!
Množični turizem v Alpah je zaradi še kar trajajoče pandemije doživel močan upad, vendar pa so možnosti za prehod na okoljsko in socialno prijazen turizem postale večje, kar je tudi priložnost, ki bi jo države morale izkoristiti, opozarja Hans Weber, direktor CIPRE Švica.
Francesco Pastorelli, CIPRA Italija
Stališče: Podnebne spremembe ne poznajo demokracije!
Močna deževja, poplave, vročinski valovi, gozdni požari. Predvsem gorske regije so tiste, ki se vse pogosteje spopadajo z izrednimi vremenskimi dogodki, čeprav same niso glavne povzročiteljice podnebnih sprememb. Da to ni povsem demokratično, opozarja Francesco Pastorelli, direktor CIPRE Italija: k boju proti podnebnih spremembam moramo prispevati vsi.
Stališče: Stopimo skupaj za dobro mladih v alpskem prostoru!
Mladinski svet CIPRE, Mladinski parlament Alpske konvencije, Delovna skupina za mlade v okviru francoskega odbora za Alpe in od leta 2021 tudi Mladinski svet EUSALP so organizacije, ki mlade že danes vključujejo v proces sprejemanja političnih odločitev. A zdaj je čas, da se na pot, ki smo jo izbrali, podamo skupaj in ne vsak zase, opozarjata Jean Horgues Debat, predsednik CIPRE Francija, in Julika Jarosch, vodja projektov pri CIPRI Francija.