Načelna stališča
Zahteve CIPRE za izvajanje Alpske konvencije
Okoljski ministri alpskih držav so leta 1998 ugotovili, da je treba z izvajanjem Alpske konvencije zaceti že pred ratifikacijo njenih protokolov, a dve leti kasneje se to še vedno ni zgodilo. CIPRA International se je v sodelovanju s strokovnjaki intenzivno ukvarjala z izvajanjem Alpske konvencije in v ta namen pripravila poseben dokument, v katerem je opozorila, da je takojšnji zacetek izvajanja protokolov Alpske konvencije vprašljiv. CIPRA International je poudarila, kako pomembno je ohraniti pogled na celoto. Zato je treba njene zahteve glede izvajanja Alpske konvencije razumeti le kot primere - izbiranje posameznih tock ali enega samega protokola, ki bi bil opredeljen kot "model", bi nasprotovalo smislu Alpske konvencije kot celovitemu instrumentu za izvajanje trajnostnega razvoja. Kot možnost, kako hitro doseci uspeh, je CIPRA predlagala vzpostavitev vzorcnih regij za uresnicevanje trajnostnega razvoja.
Resolucija o uresnicevanju protokola o prometu
Cilj Alpske konvencije je "zmanjšati obremenitve in nevarnosti v prometu cez Alpe in znotraj njih do mere, ki je znosna cloveku, živalim, rastlinam in njihovim življenjskim prostorom". CIPRA zato od vseh pogodbenic pricakuje, da bodo prometni protokol ratificirale v najkrajšem casu in ga takoj tudi zacele izvajati v praksi. Prav tako zahteva, da se vzdolž prometnic višjega razreda na obmocju Alp in tranzitnih poti skozi Alpe uvedejo ustrezni ukrepi za zmanjševanje obremenitev prebivalcev s hrupom in škodljivimi snovmi. Poleg tega je treba zagotoviti prednostni položaj železnice in ga dosledno uveljavljati ter uvesti instrumente za uresnicevanje realnih stroškov v cestnem prometu. Pogodbenice so v resoluciji pozvane, da navedene ukrepe sprejmejo skupaj in skladno s smernicami za enotno in usklajeno ravnanje, ki jih predvideva prometni protokol. Pogodbenice morajo redno in skupaj spremljati in nadzorovati ucinkovitost in uspešnost sprejetih ukrepov.
Resolucija CIPRE ob svetovnem prvenstvu v alpskem smucanju l. 2005 v dolini Valtellina/Veltlin
Ob svetovnem prvenstvu v alpskem smucanju v dolini Valtellina/Veltlin leta 2005 interesi okolja niso bili upoštevani v zadostni meri. Prihajalo je do škodljivih posegov na obmocju narodnega parka Stelvio/Stilfserjoch. CIPRA International je zato podala zahtevo, da se ne sme vec prirejati tovrstnih športnih prireditev, ki v alpskem prostoru povzrocajo tako usodne obremenitve za okolje, prav tako pa je od Mednarodne smucarske zveze (Fédération Internationale de Ski - FIS) zahtevala, da pri izbiri kandidature spoštuje okoljevarstvena merila in da se na tekmovanjih uporabljajo že obstojece smucarske proge in smucarska infrastruktura.
Novice
Maya Mathias, CIPRA International
Spremenite sistem!
Kateri so možni izhodi iz sedanje krize? Za Mladinski parlament Alpske konvencije so to nujne sistemske spremembe. Svoj pogled na to, kako bi jih uresničili, so dijaki in dijakinje opredelili v dvanajstih zahtevah.
Kaspar Schuler, CIPRA International
Spodbujanje tovornega prometa namesto ekologije
Evropski parlament je sredi februarja odobril nove predpise o cestninjenju težkih tovornih vozil, t. i. direktivo o evrovinjeti. Novi sistem zaračunavanja pristojbin za težka vozila prinaša enostransko spodbujanje vozil na vodikov in električni pogon, kar železniški tovorni promet postavlja v neenakopraven položaj.
Veronika Hribernik, CIPRA International
Išče se #alpinechangemaker!
Angažirane mlade z alpskega območja, ki jih navdušujejo projekti, s katerimi lahko prispevajo h kakovostnemu življenju v Alpah, in imajo tudi sami ideje za trajnostni razvoj alpske regije, se lahko do 15. maja 2022 prijavijo na poletni tabor v okviru mreže Alpine Changemaker Basecamp (ACB). Udeleženci tabora bodo tako najprej s svojimi vrstniki preživeli transdisciplinarni projektni teden ter si izmenjevali znanje in izkušnje, nato pa bodo deležni še enoletnega mentorstva pri izvajanju lastnih projektov.
Caroline Begle, CIPRA International
Mladi – ambasadorke in ambasadorji trajnosti
»Izposojevalnica« predmetov, trajnostno upravljanje ter ambasadorke in ambasadorji »SDGjev« – ciljev trajnostnega razvoja – mladi so v okviru projekta Alps2030 razvijali inovativne koncepte ter jih implementirali v svojih občinah. Aktivnosti so zakrožili na zaključnem srečanju v italijanskem Bellunu.
Stališče
Kathrin Holstein, CYC
Stališče: V Alpah potrebujemo več mladih!
Pospešeno staranje prebivalstva in odseljevanje ter izumirajoče vasi so značilne težave, s katerimi se soočajo številne gorske regije. A za mlade bi moralo življenje v Alpah spet postati privlačnejše, opozarja Kathrin Holstein, članica Mladinskega sveta CIPRE in sodelavka Omrežja občin Poveznost v Alpah.
Paul Kuncio, direktor CIPRE Avstrija, in Uwe Roth, direktor CIPRE Nemčija
Stališče: Alpski načrt moramo pripraviti za vse alpske regije
Bavarski Načrt za Alpe, ki v letu 2022 praznuje petdeseto obletnico obstoja, dokazuje, da je področje prostorskega načrtovanja na območju Alp naravnost predestinirano, da poišče ustrezne rešitve za pereča vprašanja sodobnega časa. Kot opozarjata Paul Kuncio, direktor CIPRE Avstrija, in Uwe Roth, direktor CIPRE Nemčija, v številnih alpskih regijah podobnih načrtovalskih instrumentov ne poznajo, pa bi jih potrebovali bolj kot kdaj koli prej.
Carlonine Begle, CIPRA International
Stališče: Za prihodnost Alp potrebujemo pozitivne vizije!
Vizija o privlačnosti trajnostnega alpskega prostora lahko ljudi navduši za spremembe in jih spodbudi k dejanjem, je prepričana Caroline Begle, vodja komuniciranja pri CIPRI International.