Načelna stališča
Resolucija CIPRA: Odgovornost alpskih mest za prihodnost Alp
V mestih in aglomeracijah .ivita danes dve tretjini alpskega prebivalstva. Alpska mesta so najpomembnej.a gonilna sila gospodarskega ter dru.benega in kulturnega razvoja na obmoèju Alp. A èetudi bodo za prihodnji razvoj Alp imela pomembno vlogo prav alpska mesta, se v razpravi o Alpah, .e zlasti v okviru Alpske konvencije, njihove naloge in odgovornost za Alpe premalo upo.tevajo. CIPRA zato poziva alpske dr.ave, zvezne de.ele, regije in kantone kot tudi druge dr.avne in nedr.avne in.titucije, da trajnostnemu razvoju alpskih mest v svojih politikah, strategijah in ukrepih priznajo pomembnej.e mesto.
Sprejeti Alpsko konvencijo kot priložnost
Po vec kot desetletju obstoja Alpske konvencije je med alpskim prebivalstvom zaznati vedno vecje nezadovoljstvo. Slišati je predvsem glas nasprotnikov Alpske konvencije, medtem ko se o priložnostih, ki jih ta nudi skupnosti, govori zelo zadržano. CIPRA International je zaradi takih razmer izrazila zaskrbljenost. Da bi se razmere izboljšale, bo treba premostiti preprecevalno politiko posameznih držav in letargijo EU, Stalni sekretariat Alpske konvencije pa si bo moral v vecji meri prizadevati za Alpsko konvencijo v smislu instrumenta trajnostnega razvoja in spodbujanja gorskih obmocij.
Vecletni program dela Alpske konference za obdobje 2005-2010
Vecletni program dela Alpske konference je bil sprejet na 8. alpski konferenci leta 2004. Za obdodje 2005-2010 program doloca naslednja prednostna podrocja: priprava porocila o stanju Alp in opazovanje in interpretiranje razvoja; skupni projekti na temo mobilnosti in prometa, družbe in kulture, kmetijstva, gozdarstva in kulturne krajine ter turizma; izpolnitev nalog iz 2. clena Alpske konvencije (prebivalstvo in kultura, zrak, voda, odpadki). Pomembna prednostna naloga programa so tudi odnosi z javnostmi, izmenjava izkušenj in medsebojno sodelovanje kot tudi sodelovanje z drugimi gorskimi obmocji in konvencijami. Pogodbenice je konferenca poleg tega pozvala, da podpišejo in ratificirajo manjkajoce dokumente ter jih zacnejo izvajati.
Novice
Caroline Begle, CIPRA International
Ponoven boj za prehod na železnico
Direktiva EU za ciljno usmerjeno spodbujanje kombiniranega tovornega prometa bo revidirana. Obstaja pa nevarnost, da bo okrenjena v korist cestnega prometa, kar bi imelo resne posledice za železniški tovorni promet in okolje, bilo pa bi tudi v nasprotju z Alpsko konvencijo.
Josef Oberhofer, CIPRA Južna Tirolska
Stališče: Podnebni test za žičniške naprave
Južna Tirolska je s 360 žičniškimi napravami ena od držav z največjo gostoto žičniških sistemov. Večina teh naprav se uporablja v turizmu za prevoz oseb do izhodišč za pohodniške poti in turnosmučarske ture v visokogorskem svetu. Žičnice veljajo za svetilnike varstva podnebja ter trajnostne in družbeno sprejemljive mobilnosti. Pa vendar teh pogojev vsi projekti ne izpolnjujejo, opozarja Josef Oberhofer, novi predsednik CIPRE Južna Tirolska.
:Katarina Žakelj, CIPRA Slovenija
Pritisk na Alpe še nikoli ni bil tako velik
Marjeta Keršič-Svetel je ljubiteljica hribov in narave, velika poznavalka Alp, zavarovanih območij, strokovnjakinja strateškega komuniciranja, dolgoletna sodelavka in nekdanja podpredsednica CIPRE. Z njo smo se pogovarjali o pionirstvu, težavah Alp – in njihovi prihodnosti.
Paul Kuncio, CIPRE Avstrija
Pravica do nedotakljivosti Alp
Alpska konvencija je tri desetletja po podpisu glede na sodobne izzive, kot so podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti, pomembnejša kot kdaj koli prej. Paul Kuncio pojasnjuje, katere ovire bo treba premagati, da bi vizijo in potenciale tega pomembnega sporazuma lahko uresničili v celoti.
Stališče
Dijana Čataković, CIPRA Slovenija
Stališče: Dajmo prednost mladim pred turizmom
Želimo si, da bi mladi ostali v ruralnem okolju, vendar potrebe turistov, visoke cene nepremičnin in oglasi z napisi »zemlja za investicijo« to željo otežujejo. Govorimo o ohranjanju narave in preprečevanju podnebne ter biodiverzitetne krize, medtem ko v naravnem prostoru rastejo trgovski centri in industrijske cone. Varovanje okolja in reševanje stanovanjske krize bi moralo biti na prvem mestu, saj je to v interesu mladih, pravi Dijana Čataković iz CIPRE Slovenija. Sprašuje: Kdo bo še živel v Alpah in kdo si življenje tam še lahko privoščil?
Paula Duske, CIPRA International Lab
Stališče: Inovacije so dobre, še boljša pa je povezanost z lokalno skupnostjo!
Kot opozarja Paula Duske, vodja projekta Central Mountains pri CIPRA Lab GmbH, je čezmejno sodelovanje na gorskih območjih lahko učinkovito le v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom.
Kaspar Schuler, CIPRA International
Stališče: Volitve v Evropski parlament 2024: zakaj bi tudi Švicar želel voliti
Švicarska referendumska demokracija ima glede okoljske in podnebne politike tudi pomanjkljivosti. Kaspar Schuler, Švicar in direktor CIPRA International, je mnenja, da bi referendumska demokracija potrebovala temeljit korektiv, kakršnega imajo sosednje države.