Načelna stališča

Sprejeti Alpsko konvencijo kot priložnost
Sprejeti Alpsko konvencijo kot priložnost
Po vec kot desetletju obstoja Alpske konvencije je med alpskim prebivalstvom zaznati vedno vecje nezadovoljstvo. Slišati je predvsem glas nasprotnikov Alpske konvencije, medtem ko se o priložnostih, ki jih ta nudi skupnosti, govori zelo zadržano. CIPRA International je zaradi takih razmer izrazila zaskrbljenost. Da bi se razmere izboljšale, bo treba premostiti preprecevalno politiko posameznih držav in letargijo EU, Stalni sekretariat Alpske konvencije pa si bo moral v vecji meri prizadevati za Alpsko konvencijo v smislu instrumenta trajnostnega razvoja in spodbujanja gorskih obmocij.
Vecletni program dela Alpske konference za obdobje 2005-2010
Vecletni program dela Alpske konference za obdobje 2005-2010
Vecletni program dela Alpske konference je bil sprejet na 8. alpski konferenci leta 2004. Za obdodje 2005-2010 program doloca naslednja prednostna podrocja: priprava porocila o stanju Alp in opazovanje in interpretiranje razvoja; skupni projekti na temo mobilnosti in prometa, družbe in kulture, kmetijstva, gozdarstva in kulturne krajine ter turizma; izpolnitev nalog iz 2. clena Alpske konvencije (prebivalstvo in kultura, zrak, voda, odpadki). Pomembna prednostna naloga programa so tudi odnosi z javnostmi, izmenjava izkušenj in medsebojno sodelovanje kot tudi sodelovanje z drugimi gorskimi obmocji in konvencijami. Pogodbenice je konferenca poleg tega pozvala, da podpišejo in ratificirajo manjkajoce dokumente ter jih zacnejo izvajati.
Pressemitteilung zur Konferenz der Umweltminister des Alpenraums in Garmisch-Partenkirchen/D
Pressemitteilung zur Konferenz der Umweltminister des Alpenraums in Garmisch-Partenkirchen/D
Die CIPRA International gibt ihrer Enttäuschung darüber Ausdruck, dass nur die Erarbeitung einer Deklaration statt eines rechtsverbindlichen Protokolls zum Thema Bevölkerung und Kultur beschlossen wurde. Ein solches würde auch die Chance bieten, die Bevölkerung stärker in die Umsetzung der Alpenkonvention einzubeziehen. Stärker in die Umsetzung einbezogen werden müssen auch die Kommunen und Regionen. Die CIPRA International fordert die Bereitstellung finanzieller Mittel, um die Alpenkonvention mit Leben zu füllen. Im Bereich Verkehr sieht die CIPRA im Gegensatz zu den Ministern keine positive Entwicklung der Politiken in den Alpenländern und befürchtet, dass durch die Fixierung auf grosse Infrastrukturprojekte von sofort möglichen und nötigen Massnahmen abgelenkt wird.

Novice

Pravica do nedotakljivosti Alp
Pravica do nedotakljivosti Alp
Alpska konvencija je tri desetletja po podpisu glede na sodobne izzive, kot so podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti, pomembnejša kot kdaj koli prej. Paul Kuncio pojasnjuje, katere ovire bo treba premagati, da bi vizijo in potenciale tega pomembnega sporazuma lahko uresničili v celoti.
Je CIPRA ženska organizacija?
Je CIPRA ženska organizacija?
Z vidika enakosti med spoloma se zgodovina CIPRE popolnoma nič ne razlikuje od katere koli druge organizacije, gospodarske družbe ali organa oblasti: delež žensk med zaposlenimi v CIPRI se povečuje. Torej vse v najlepšem redu?
Stališče: Energetska učinkovitost, kje si?
Stališče: Energetska učinkovitost, kje si?
Glavna dobaviteljica fosilnih virov energije Evropski uniji je Rusija. Nujni poziv k odpravi energetske odvisnosti EU od Rusije je v interesu varstva podnebja, dejansko pa se prekriva s sočasno gradnjo nove infrastrukture za proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv in obnovljivih virov energije, opozarja Kaspar Schuler, direktor CIPRE International.
Stališče: Nezmernost olimpijskih iger
Stališče: Nezmernost olimpijskih iger
Visoki stroški gradnje, neizkoriščena tekmovališča, okolju škodljivi veliki projekti športne infrastrukture – kritične izjave glede organizacije olimpijskih iger v Milanu in Cortini/I v letu 2026 se kar vrstijo. Vprašati se moramo, ali tovrstni športni dogodki sploh še sodijo v Alpe, opozarja Vanda Bonardo, predsednica CIPRE Italija.

Stališče

Stališče: pomen procesa soodločanja za revitalizacijo Alpskega Rena
Stališče: pomen procesa soodločanja za revitalizacijo Alpskega Rena
V korito stisnjen rečni odsek Alpskega Rena na območju med Lihtenštajnom, Avstrijo in Švico naj bi le dobil več prostora. Vse tri alpske države so sicer pred več kot desetletjem že podpisale koncept, na podlagi katerega bi bilo mogoče namero tudi uresničiti, a se to doslej še ni zgodilo. Za izvedbo zakonsko določenih izboljšav na področju voda pa sta nujna tudi široko splošno soglasje in proces sprejemanja odločitev, v katerem bodo okoljske organizacije lahko aktivno sodelovale, opozarja Elias Kindle, direktor CIPRE Lihtenštajn.
Stališče: Za spremembo kulture v tranzitnem prometu
Stališče: Za spremembo kulture v tranzitnem prometu
Kulturni in družbeni razvoj na območju Alp je pospešila šele trgovina. Od tranzitnega prometa v njegovi sedanji obliki imajo koristi predvsem zunajalpske regije. Če želimo iz alpskih dolin pregnati hrup in odpadne pline, pa potrebujemo veliko več kot zvodenelo direktivo EU, je prepričan Stephan Tischler, predsednik CIPRE Avstrija.
Stališče: Pokrajina? Žal razprodana!
Stališče: Pokrajina? Žal razprodana!
Kot da bi vsak dan zabetonirali površino v velikosti 16 novih nogometnih igrišč – poraba tal je tako na Bavarskem kot tudi v številnih drugih alpskih državah ogromna. A če želimo, da bo še kaj prostora ostalo prihodnjim generacijam, se pri varstvu pokrajine ne smemo osredotočati le na zavarovana območja, opozarja Uwe Roth, direktor CIPRE Nemčija.