Načelna stališča
Sprejeti Alpsko konvencijo kot priložnost
Po vec kot desetletju obstoja Alpske konvencije je med alpskim prebivalstvom zaznati vedno vecje nezadovoljstvo. Slišati je predvsem glas nasprotnikov Alpske konvencije, medtem ko se o priložnostih, ki jih ta nudi skupnosti, govori zelo zadržano. CIPRA International je zaradi takih razmer izrazila zaskrbljenost. Da bi se razmere izboljšale, bo treba premostiti preprecevalno politiko posameznih držav in letargijo EU, Stalni sekretariat Alpske konvencije pa si bo moral v vecji meri prizadevati za Alpsko konvencijo v smislu instrumenta trajnostnega razvoja in spodbujanja gorskih obmocij.
Vecletni program dela Alpske konference za obdobje 2005-2010
Vecletni program dela Alpske konference je bil sprejet na 8. alpski konferenci leta 2004. Za obdodje 2005-2010 program doloca naslednja prednostna podrocja: priprava porocila o stanju Alp in opazovanje in interpretiranje razvoja; skupni projekti na temo mobilnosti in prometa, družbe in kulture, kmetijstva, gozdarstva in kulturne krajine ter turizma; izpolnitev nalog iz 2. clena Alpske konvencije (prebivalstvo in kultura, zrak, voda, odpadki). Pomembna prednostna naloga programa so tudi odnosi z javnostmi, izmenjava izkušenj in medsebojno sodelovanje kot tudi sodelovanje z drugimi gorskimi obmocji in konvencijami. Pogodbenice je konferenca poleg tega pozvala, da podpišejo in ratificirajo manjkajoce dokumente ter jih zacnejo izvajati.
Pressemitteilung zur Konferenz der Umweltminister des Alpenraums in Garmisch-Partenkirchen/D
Die CIPRA International gibt ihrer Enttäuschung darüber Ausdruck, dass nur die Erarbeitung einer Deklaration statt eines rechtsverbindlichen Protokolls zum Thema Bevölkerung und Kultur beschlossen wurde. Ein solches würde auch die Chance bieten, die Bevölkerung stärker in die Umsetzung der Alpenkonvention einzubeziehen. Stärker in die Umsetzung einbezogen werden müssen auch die Kommunen und Regionen. Die CIPRA International fordert die Bereitstellung finanzieller Mittel, um die Alpenkonvention mit Leben zu füllen. Im Bereich Verkehr sieht die CIPRA im Gegensatz zu den Ministern keine positive Entwicklung der Politiken in den Alpenländern und befürchtet, dass durch die Fixierung auf grosse Infrastrukturprojekte von sofort möglichen und nötigen Massnahmen abgelenkt wird.
Novice
Paul Kuncio, CIPRE Avstrija
Pravica do nedotakljivosti Alp
Alpska konvencija je tri desetletja po podpisu glede na sodobne izzive, kot so podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti, pomembnejša kot kdaj koli prej. Paul Kuncio pojasnjuje, katere ovire bo treba premagati, da bi vizijo in potenciale tega pomembnega sporazuma lahko uresničili v celoti.
Je CIPRA ženska organizacija?
Z vidika enakosti med spoloma se zgodovina CIPRE popolnoma nič ne razlikuje od katere koli druge organizacije, gospodarske družbe ali organa oblasti: delež žensk med zaposlenimi v CIPRI se povečuje. Torej vse v najlepšem redu?
Kaspar Schuler, CIPRA International
Stališče: Energetska učinkovitost, kje si?
Glavna dobaviteljica fosilnih virov energije Evropski uniji je Rusija. Nujni poziv k odpravi energetske odvisnosti EU od Rusije je v interesu varstva podnebja, dejansko pa se prekriva s sočasno gradnjo nove infrastrukture za proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv in obnovljivih virov energije, opozarja Kaspar Schuler, direktor CIPRE International.
Vanda Bonardo, CIPRA Italija
Stališče: Nezmernost olimpijskih iger
Visoki stroški gradnje, neizkoriščena tekmovališča, okolju škodljivi veliki projekti športne infrastrukture – kritične izjave glede organizacije olimpijskih iger v Milanu in Cortini/I v letu 2026 se kar vrstijo. Vprašati se moramo, ali tovrstni športni dogodki sploh še sodijo v Alpe, opozarja Vanda Bonardo, predsednica CIPRE Italija.
Stališče
Isabella Helmschrott, CIPRE Švica
Stališče: Alpe niso neskončen vir energije!
Sončna, vetrna in vodna energija nam pomagajo zmanjševati odvisnost od fosilnih virov energije, kot so premog, nafta ali zemeljski plin. To lahko dosežemo tudi tako, da ne bomo žrtvovali zadnjih alpskih območij z nadpovprečno biotsko raznovrstnostjo, je prepričana Isabella Helmschrott, direktorica CIPRE Švica.
Katarina Žemlja, CIPRA Slovenija
Stališče: Alpe nujno potrebujejo usmerjanje obiska!
Alpski prostor je pod pritiskom: zaradi vse bolj vročih poletij ljudje ohladitev iščemo v gorah, poleg tega pa se pojavljajo tudi trendi, kot so zbiranje všečkov na družbenih omrežjih, potrošniško trženje naravne in kulturne dediščine turističnih organizacij in vedno boljša dostopnost opreme za preživljanje prostega časa na prostem. Ta pritisk lahko ublaži le celovito in strateško upravljanje obiskovalcev, pravi, Katarina Žemlja, sodelavka CIPRE Slovenija.
Chloé Billod in Claire Belet, ADRETS
Stališče: Nov pristop k sezonskemu delu na območju Alp
Slabe delovne razmere, pandemija koronavirusa, podnebna kriza. Turističnemu sektorju v Alpah primanjkuje delavcev, številni so se zaposlili v drugih panogah, zato si je treba prizadevati za oblikovanje novega pristopa k sezonskemu delu, ki pa bi moral vključevati tudi možnost tako sklepanja pogodb o zaposlitvi z več delodajalci hkrati kakor tudi celoletnega prebivanja v turističnih krajih, opozarjata Chloé Billod in Claire Belet, projektni vodji pri ADRETS, eni od članskih organizacij CIPRE Francija.