Načelna stališča
Bolzanska resolucija
"..., izraža velika pricakovanja glede rezultatov petnajste konference pogodbenic okvirne konvencije o klimatskih spremembah Združenih narodov, ki bo potekala decembra 2009 v Kobenhavnu, poziva vlade alpskih držav in vse druge gospodarsko razvite države, da kar najbolj okrepijo prizadevanja, da bo konferenca v Kobenhavnu v luci novih dokazov in potrditev resnosti podnebnih sprememb bistveno pospešila oblikovanje politik za preprecevanje le-teh."
Akcijski načrt za podnebje v Alpah
Akcijski načrt, ki ga je potrdila ministrska deklaracija v Alpbachu, se opira na skupno angažiranje držav alpskega loka v okviru krovne konvencije o podnebnih spremembah in Kyotskega protokola. Vključen je v trenutne razprave o celovitem okoljskem dogovoru o delovanju "po letu 2012" in pri tem upošteva obveze, ki jih je v tej smeri sprejela Evropska unija. Njegov cilj je preseči ta splošni okvir in predlagati konkretne ukrepe, specifične za Alpe, pri čemer bi na področju blažitve in prilagajanja dajali prednost tistim tematikam in ukrepom, ki bi lahko bili predmet regionalnega sodelovanja v okviru Alpske konvencije in ob upoštevanju že začetih aktivnosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.
Za Alpe kot vzorčno regijo na področju varstva podnebja
CIPRA je leta 2006 alpske države pozvala k sprejetju Akcijskega načrta za podnebje. Okoljski ministri pogodbenic Alpske konvencije so poziv sprejeli. IX. alpska konferenca je 9. novembra 2006 v Alpbachu Stalni odbor pooblastila, da "do X. alpske konference na ustrezen način pripravi akcijski načrt za izvajanje deklaracije o podnebnih spremembah s posebnimi priporočili za delovanje na območju Alp in oblikuje dolgoročne pobude vključno s časovnim načrtom". V prizadevanju, da bi akcijski načrt napolnila s konkretno vsebino, CIPRA sedaj predstavlja svoj dokument zahtev na področju varstva podnebja. Sočasno je vabila članske in partnerske organizacije, omrežja in institucije, da skrajšano verzijo dokumenta podpišejo kot Pakt o podnebju ter s tem ustvarijo pritisk na alpske države, da bodo sprejele konkretni Akcijski načrt za podnebje.
Novice
(Ne)onesnažen alpski zrak
Kakšno je trenutno stanje kakovosti zraka v alpskih državah, je tema osmega Poročila o stanju Alp. – Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) mejne vrednosti na tem področju zaostruje.
Veronika Hribernik, CIPRA International
V kolikšni meri je raba vodne energije ekološko sprejemljiva?
Spodbujanje obnove obstoječih, ne pa tudi gradnje novih hidroenergetskih objektov, ohranjanje zadnjih neokrnjenih sladkih voda, uskladitev uporabe in varstva voda na čezmejni ravni: CIPRA je objavila dokument z razmislekom o problematiki rabe vodne energije na območju Alp in v njem podrobneje prikazala strokovno utemeljene zahteve za omenjeno področje.
Veronika Hribernik, CIPRA International
Mobilni v Alpah
Po tirih, cesti ali planinskih poteh – kako raznolika je lahko trajnostna mobilnost, kažejo številni projekti CIPRE.
Michael Gams, CIPRA International
Pod drobnogledom
Katera bogastva in naravni viri se skrivajo v Alpah? Kako doseči, da bo ravnanje z njimi čim bolj trajnostno? Odgovore na ta in druga podobna vprašanja išče nova številka revije Alpe na odru, ki je izšla avgusta 2021.
Stališče
alpMedia
Stališče: V zagovor pisanih mest
Pandemija koronavirusa je jasno pokazala, kako pomembni za naše dobro počutje so dostopni rekreacijski prostori. Več kot 70 odstotkov alpskih prebivalcev živi v urbanem okolju in prav tu je mogoče izkoristiti še veliko možnosti za nadaljnje delovanje, je prepričana Magdalena Holzer, vodja projektov pri CIPRI International.
alpMedia
Stališče: Zagnanost mladih moramo spoštovati
V zadnjih dveh letih smo priča razvoju, ki ga lahko označimo za zeleno kulturno revolucijo. Ni pomembno, kaj si o tem mislimo – tak razvoj lahko podpiramo ali ga ne odobravamo, nikakor pa ga ne moremo ignorirati. »To smo omogočili mladi in zdaj si mladi želimo biti vključeni v proces sprejemanja odločitev,« opozarja Sofia Farina, članica Mladinskega sveta CIPRE.
alpMedia
Stališče: Gore postale varno pribežališče
V obdobju, ko so veljali strogi omejitveni ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa, so gorska območja za mnoge postala pomembno pribežališče. Da pa bi to vlogo gorska območja lahko čim bolje opravljala tudi v prihodnje, jih je treba okrepiti in digitalno povezati, opozarja Vanda Bonardo, predsednica CIPRE Italija.