Načelna stališča
Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje prometa
Promet, zlasti še promet osebnih in tovornih vozil, je eden glavnih povzrociteljev podnebnih sprememb. Na obmocju Alp znaša delež prometa v strukturi izpustov toplogrednih plinov vec kot 25 %. Od vseh udeleženih pri tej problematiki je prav promet podrocje, za katero je od leta 1990 dalje znacilna najintenzivnejša rast izpustov toplogrednih plinov. Omenjeni razvoj gre v napacno smer in je v navzkrižju s politicnim ciljem zmanjšanja toplogrednih plinov. Delež poti, opravljenih z osebnim avtomobilom, je v Alpah višji, kot je evropsko povprecje.
Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje varstva narave
Spreminjanje podnebja mocno obcuti tudi narava. Gorska obmocja so na spremembe še posebno obcutljiva, kar se odraža v visoki izgubi biotske raznovrstnosti. Po napovedih znanstvenikov grozi na obmocju Alp do leta 2100 izumrtje skoraj vsaki drugi rastlinski vrsti. Za vrstno najbogatejše obmocje flore v Srednji Evropi bi to pomenilo neizmerno izgubo. Življenjske razmere v Alpah pa se bodo zaradi globalnega segrevanja obcutno poslabšale tudi znanim živalskim vrstam, kot so kozorog, belka in planinski zajec.
Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje energije
Da bi omejili globalno segrevanje, moramo najprej doseci ucinkovitejšo rabo energije. Kljub temu pa zgolj ucinkovitejša raba še ne bo zadostovala za okolju prijazno gospodarjenje. Ko-renito moramo spremeniti svoje navade pri porabi energije ter energijsko intenzivnega blaga in storitev. Izkušnje kažejo, da se poraba zmanjšuje le takrat, ko so ustrezni politicni signali dovolj jasni. Mednje sodijo tudi zakonski ukrepi, ki nagrajujejo varcno ravnanje z energijo, zapravljanje pa kaznujejo. Spodbujati moramo prehod s fosilnih na obnovljive vire energije, a ne v škodo narave. Proi-zvodnja lesne biomase, namešcanje vetrnic in nove hidroelektrarne v Alpah so lahko vir številnih konfliktov. Ekološke, socialne in ekonomske posledice energetskih ukrepov je treba natancno preveriti in med njimi poiskati ravnovesje.
Novice
Michael Gams, CIPRA International
Alpska politika v letu 2023: slovensko-švicarsko leto
Mednarodno sodelovanje med državami in regijami na območju Alp bosta letos odločilno zaznamovali dve državi: Slovenija je prevzela predsedovanje Alpski konvenciji, Švica pa kot prva država nečlanica EU predseduje EUSALP.
Andreas Radin, CIPRA International
Energetske krajine so nezaželene
Nedavno opravljena javnomnenjska anketa v Švici je jasno pokazala, da prebivalci Švice ne odobravajo gradnje objektov za rabo obnovljivih virov v neokrnjenih predelih gorske narave. Za večanje deleža rabe tovrstnih virov so primernejša zemljišča v neposredni bližini smučišč ali obstoječih elektrarn, katerih raba je že danes intenzivna.
Caroline Begle, CIPRA International
Alpska mesta – ključni dejavnik za trajnostni razvoj
V okviru švicarskega predsedovanja Alpski konvenciji je bilo predstavljeno deveto poročilo o stanju Alp z naslovom Alpska mesta, ki raziskuje, kako alpski sistem poselitve ovira ali spodbuja trajnostni razvoj Alp.
Michael Gams, CIPRA International
Zavezništvo za podnebno nevtralno mobilnost na območju Alp
Sedem od osmih pogodbenic Alpske konvencije je včeraj v švicarskem Brigu podpisalo akcijski načrt za podnebno nevtralno mobilnost do leta 2050. CIPRA International je v skoraj dveletnem obdobju priprave akcijskega načrta za Simplonsko zavezo sodelovala s svojimi predlogi.
Stališče
alpMedia
Stališče: Mobilni tudi brez predora
V Feldkirchu načrtujejo gigantski projekt gradnje predora, ki bo omogočil hitro povezavo med Avstrijo in Švico. To je neizpodbitna kršitev protokola o prometu Alpske konvencije, je kritična Monika Gstöhl, začasna direktorica CIPRE Lihtenštajn.
alpMedia
Stališče: Ohranimo alpske zaklade
Od Slovenije pa vse do Francije čaka v predalih investitorjev na desetine projektov urejanja dostopa in gradnje infrastrukture v prostoru. Zato je toliko pomembneje, da podpremo ohranitev obstoječih zavarovanih območij, je prepričana Katharina Conradin, članica upravnega odbora CIPRE International in direktorica Mountain Wilderness Švica.
Stališče: Turizem in Alpska konvencija (še vedno) vsak na svojem bregu
Čeprav so ga nekoč izdelali politiki, ki se ukvarjajo s turizmom, je protokol o turizmu prav zanje kamen spotike. Alpska konvencija bi bila pri tem ustrezna platforma, kjer bi se z izzivi v turizmu lahko spopadli na nadnacionalni ravni, je prepričan Peter Hasslacher, predsednik CIPRE Avstrija.