Načelna stališča
Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje prometa
Promet, zlasti še promet osebnih in tovornih vozil, je eden glavnih povzrociteljev podnebnih sprememb. Na obmocju Alp znaša delež prometa v strukturi izpustov toplogrednih plinov vec kot 25 %. Od vseh udeleženih pri tej problematiki je prav promet podrocje, za katero je od leta 1990 dalje znacilna najintenzivnejša rast izpustov toplogrednih plinov. Omenjeni razvoj gre v napacno smer in je v navzkrižju s politicnim ciljem zmanjšanja toplogrednih plinov. Delež poti, opravljenih z osebnim avtomobilom, je v Alpah višji, kot je evropsko povprecje.
Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje varstva narave
Spreminjanje podnebja mocno obcuti tudi narava. Gorska obmocja so na spremembe še posebno obcutljiva, kar se odraža v visoki izgubi biotske raznovrstnosti. Po napovedih znanstvenikov grozi na obmocju Alp do leta 2100 izumrtje skoraj vsaki drugi rastlinski vrsti. Za vrstno najbogatejše obmocje flore v Srednji Evropi bi to pomenilo neizmerno izgubo. Življenjske razmere v Alpah pa se bodo zaradi globalnega segrevanja obcutno poslabšale tudi znanim živalskim vrstam, kot so kozorog, belka in planinski zajec.
Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje energije
Da bi omejili globalno segrevanje, moramo najprej doseci ucinkovitejšo rabo energije. Kljub temu pa zgolj ucinkovitejša raba še ne bo zadostovala za okolju prijazno gospodarjenje. Ko-renito moramo spremeniti svoje navade pri porabi energije ter energijsko intenzivnega blaga in storitev. Izkušnje kažejo, da se poraba zmanjšuje le takrat, ko so ustrezni politicni signali dovolj jasni. Mednje sodijo tudi zakonski ukrepi, ki nagrajujejo varcno ravnanje z energijo, zapravljanje pa kaznujejo. Spodbujati moramo prehod s fosilnih na obnovljive vire energije, a ne v škodo narave. Proi-zvodnja lesne biomase, namešcanje vetrnic in nove hidroelektrarne v Alpah so lahko vir številnih konfliktov. Ekološke, socialne in ekonomske posledice energetskih ukrepov je treba natancno preveriti in med njimi poiskati ravnovesje.
Novice
(Ne)onesnažen alpski zrak
Kakšno je trenutno stanje kakovosti zraka v alpskih državah, je tema osmega Poročila o stanju Alp. – Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) mejne vrednosti na tem področju zaostruje.
Veronika Hribernik, CIPRA International
V kolikšni meri je raba vodne energije ekološko sprejemljiva?
Spodbujanje obnove obstoječih, ne pa tudi gradnje novih hidroenergetskih objektov, ohranjanje zadnjih neokrnjenih sladkih voda, uskladitev uporabe in varstva voda na čezmejni ravni: CIPRA je objavila dokument z razmislekom o problematiki rabe vodne energije na območju Alp in v njem podrobneje prikazala strokovno utemeljene zahteve za omenjeno področje.
Veronika Hribernik, CIPRA International
Mobilni v Alpah
Po tirih, cesti ali planinskih poteh – kako raznolika je lahko trajnostna mobilnost, kažejo številni projekti CIPRE.
Michael Gams, CIPRA International
Pod drobnogledom
Katera bogastva in naravni viri se skrivajo v Alpah? Kako doseči, da bo ravnanje z njimi čim bolj trajnostno? Odgovore na ta in druga podobna vprašanja išče nova številka revije Alpe na odru, ki je izšla avgusta 2021.
Stališče
Paula Duske, CIPRA International Lab
Stališče: Inovacije so dobre, še boljša pa je povezanost z lokalno skupnostjo!
Kot opozarja Paula Duske, vodja projekta Central Mountains pri CIPRA Lab GmbH, je čezmejno sodelovanje na gorskih območjih lahko učinkovito le v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom.
Kaspar Schuler, CIPRA International
Stališče: Volitve v Evropski parlament 2024: zakaj bi tudi Švicar želel voliti
Švicarska referendumska demokracija ima glede okoljske in podnebne politike tudi pomanjkljivosti. Kaspar Schuler, Švicar in direktor CIPRA International, je mnenja, da bi referendumska demokracija potrebovala temeljit korektiv, kakršnega imajo sosednje države.
Lauren Mosdale, CIPRA Francija
Stališče: Pastirji in pastirice potrebujejo našo podporo
Prekarno delo, dolg delovni čas, izpostavljanje nevarnostim zaradi prisotnosti velikih plenilcev, množice turistov – marsikdo takih pogojev za delo ne bi sprejel. Pastirji in pastirice zato potrebujejo občutno več podpore javnosti, je bila jasna Lauren Mosdale, projektna vodja pri CIPRI Francija.