Načelna stališča
cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje gradnje in prenove
Energija je prevec dragocena, da bi jo zapravljali! A dogaja se prav to: po vsem svetu se, kot ocenjujejo, polovica energije porabi za gradnjo, rabo in odstranitev zgradb. V Alpah, a tudi povsod po Evropi je delež zasebnih gospodinjstev v strukturi porabe koncne energije ravno tako visok, kot ga dosega prometni sektor v celoti. Dalec najvecji delež v strukturi porabe odpade na ogrevanje prostorov, sledi mu priprava tople vode. Kurilno olje in zemeljski plin sta pri tem najpomembnejša vira energije. Najbolj energijsko potratne so stare, slabo izolirane zgradbe.
Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje prometa
Promet, zlasti še promet osebnih in tovornih vozil, je eden glavnih povzrociteljev podnebnih sprememb. Na obmocju Alp znaša delež prometa v strukturi izpustov toplogrednih plinov vec kot 25 %. Od vseh udeleženih pri tej problematiki je prav promet podrocje, za katero je od leta 1990 dalje znacilna najintenzivnejša rast izpustov toplogrednih plinov. Omenjeni razvoj gre v napacno smer in je v navzkrižju s politicnim ciljem zmanjšanja toplogrednih plinov. Delež poti, opravljenih z osebnim avtomobilom, je v Alpah višji, kot je evropsko povprecje.
Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje varstva narave
Spreminjanje podnebja mocno obcuti tudi narava. Gorska obmocja so na spremembe še posebno obcutljiva, kar se odraža v visoki izgubi biotske raznovrstnosti. Po napovedih znanstvenikov grozi na obmocju Alp do leta 2100 izumrtje skoraj vsaki drugi rastlinski vrsti. Za vrstno najbogatejše obmocje flore v Srednji Evropi bi to pomenilo neizmerno izgubo. Življenjske razmere v Alpah pa se bodo zaradi globalnega segrevanja obcutno poslabšale tudi znanim živalskim vrstam, kot so kozorog, belka in planinski zajec.
Novice
Delavnica za mlade: Alpske politike in mladinska participacija v Alpah
Alpski prostor se sooča s procesi depopulacije in bega možganov. Zaradi vpliva podnebnih sprememb je med bolj ogroženimi regijami, kjer se bo raven ekosistemskih storitev drastično zmanjšala - s tem pa tudi kakovost življenja. Zato je ključno, da se čim prej prilagodimo na posledice družbene in ekosistemske krize ter prisluhnemo potrebam in izzivom mladih.
Andreas Radin, CIPRA International
Skriti povzročevalci izpustov CO₂
Ukrepi za varstvo podnebja zahtevajo precejšnja finančna sredstva, zato so redno deležni kritik in zavrnitve. Kako je mogoče, da alpske države za okoljsko škodljive subvencije namenjajo milijardne zneske?
Michael Gams, CIPRA International
Zimske olimpijske igre 2026 v Milanu in Cortini d'Ampezzo: trajnostno, a le na papirju
Dobra strategija, slaba izvedba – zimskim olimpijskim igram 2026 grozi finančni in ekološki polom.
Michael Gams, CIPRA International
Alpska politika v letu 2023: slovensko-švicarsko leto
Mednarodno sodelovanje med državami in regijami na območju Alp bosta letos odločilno zaznamovali dve državi: Slovenija je prevzela predsedovanje Alpski konvenciji, Švica pa kot prva država nečlanica EU predseduje EUSALP.
Stališče
Stališče: Stran s stereotipi o delitvi na ženske in moške vloge
Vprašanje enakosti spolov je še vedno domena žensk. Pri tem obstaja dovolj razlogov, da bi se ga moralo obravnavati kot zadevo, ki se navezuje na vse segmente družbe. Če bi to uspelo, bi imeli korist vsi, še zlasti v Alpah, je prepričana Barbara Wülser, namestnica direktorja CIPRE International.
Stališče: Energija – od pohlepa do zadostnosti
Poraba energije v rastoči družbi je vedno večja. Njena proizvodnja obremenjuje naravo in mlade generacije. Nujno bi bilo treba spremeniti način našega življenja. Cristina Dalla Torre iz Mladinskega sveta CIPRE pravi, da so mladi to tudi pripravljeni storiti, a pri tem potrebujejo pomoč.
Alpe brez olimpijade: Načelno stališče CIPRE
CIPRA International - Mednarodna komisija za varstvo Alp zavzema načelno stališče proti načrtovanju in organiziranju zimskih olimpijskih iger na območju Alp v prihodnosti. Alpam naj, tako kot v preteklih osmih letih, ostane prizaneseno z olimpijado. Zimske olimpijske igre v trenutni pojavni obliki niso sprejemljive ne z okoljevarstvenega, ne z družbenega vidika, zato CIPRA odločno nasprotuje prirejanju zimskih olimpijskih iger tako v Alpah, kot kjerkoli drugje. Izkušnje preteklih desetletij kažejo, da gorski svet ni primeren za megadogodek, ki botruje uničevanju okolja in drugim sila neprijetnim posledicam. Izida referendumov v Graubündnu in Münchnu obelodanjata, da velik del alpskega prebivalstva kljubuje tako obremenjujočemu projektu, kot ga predstavlja sodobna različica zimske olimpijade.