Načelna stališča
cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje gradnje in prenove
Energija je prevec dragocena, da bi jo zapravljali! A dogaja se prav to: po vsem svetu se, kot ocenjujejo, polovica energije porabi za gradnjo, rabo in odstranitev zgradb. V Alpah, a tudi povsod po Evropi je delež zasebnih gospodinjstev v strukturi porabe koncne energije ravno tako visok, kot ga dosega prometni sektor v celoti. Dalec najvecji delež v strukturi porabe odpade na ogrevanje prostorov, sledi mu priprava tople vode. Kurilno olje in zemeljski plin sta pri tem najpomembnejša vira energije. Najbolj energijsko potratne so stare, slabo izolirane zgradbe.
Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje prometa
Promet, zlasti še promet osebnih in tovornih vozil, je eden glavnih povzrociteljev podnebnih sprememb. Na obmocju Alp znaša delež prometa v strukturi izpustov toplogrednih plinov vec kot 25 %. Od vseh udeleženih pri tej problematiki je prav promet podrocje, za katero je od leta 1990 dalje znacilna najintenzivnejša rast izpustov toplogrednih plinov. Omenjeni razvoj gre v napacno smer in je v navzkrižju s politicnim ciljem zmanjšanja toplogrednih plinov. Delež poti, opravljenih z osebnim avtomobilom, je v Alpah višji, kot je evropsko povprecje.
Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje varstva narave
Spreminjanje podnebja mocno obcuti tudi narava. Gorska obmocja so na spremembe še posebno obcutljiva, kar se odraža v visoki izgubi biotske raznovrstnosti. Po napovedih znanstvenikov grozi na obmocju Alp do leta 2100 izumrtje skoraj vsaki drugi rastlinski vrsti. Za vrstno najbogatejše obmocje flore v Srednji Evropi bi to pomenilo neizmerno izgubo. Življenjske razmere v Alpah pa se bodo zaradi globalnega segrevanja obcutno poslabšale tudi znanim živalskim vrstam, kot so kozorog, belka in planinski zajec.
Novice
Vloga žensk v gorskem reševanju
Ženske imajo kljub svoji manjši zastopanosti, pomembno vlogo pri gorskem reševanju in so nepogrešljiv del ekipe.
Michael Gams, CIPRA International
Biotska raznovrstnost: Švica glasuje o svoji prihodnosti
22. septembra 2024 bodo švicarski volivci glasovali o državljanski pobudi »Za prihodnost naše narave in pokrajine (Pobuda za biotsko raznovrstnost)«. CIPRA Pobudo podpira.
Veronika Hribernik, CIPRA International
Gibanje »Zadnja generacija Avstrije« zaključilo s podnebnimi protesti
Omejitev hitrosti na 100 km/h na avtocestah, zaščita podnebja kot ustavna pravica: to so bile nekatere od zahtev gibanja »Zadnja generacija Avstrije«. V začetku avgusta je skupina napovedala konec podnebnih protestov.
Michael Gams, CIPRA International
Francija 2030: Zimske olimpijske igre kljub podnebni krizi
Francija je bila konec julija 2024 uradno izbrana kot organizatorka zimskih olimpijskih iger leta 2030. Okoljevarstvene organizacije pozivajo k ponovnemu razmisleku v luči podnebne krize.
Stališče
Stališče: Stran s stereotipi o delitvi na ženske in moške vloge
Vprašanje enakosti spolov je še vedno domena žensk. Pri tem obstaja dovolj razlogov, da bi se ga moralo obravnavati kot zadevo, ki se navezuje na vse segmente družbe. Če bi to uspelo, bi imeli korist vsi, še zlasti v Alpah, je prepričana Barbara Wülser, namestnica direktorja CIPRE International.
Stališče: Energija – od pohlepa do zadostnosti
Poraba energije v rastoči družbi je vedno večja. Njena proizvodnja obremenjuje naravo in mlade generacije. Nujno bi bilo treba spremeniti način našega življenja. Cristina Dalla Torre iz Mladinskega sveta CIPRE pravi, da so mladi to tudi pripravljeni storiti, a pri tem potrebujejo pomoč.
Alpe brez olimpijade: Načelno stališče CIPRE
CIPRA International - Mednarodna komisija za varstvo Alp zavzema načelno stališče proti načrtovanju in organiziranju zimskih olimpijskih iger na območju Alp v prihodnosti. Alpam naj, tako kot v preteklih osmih letih, ostane prizaneseno z olimpijado. Zimske olimpijske igre v trenutni pojavni obliki niso sprejemljive ne z okoljevarstvenega, ne z družbenega vidika, zato CIPRA odločno nasprotuje prirejanju zimskih olimpijskih iger tako v Alpah, kot kjerkoli drugje. Izkušnje preteklih desetletij kažejo, da gorski svet ni primeren za megadogodek, ki botruje uničevanju okolja in drugim sila neprijetnim posledicam. Izida referendumov v Graubündnu in Münchnu obelodanjata, da velik del alpskega prebivalstva kljubuje tako obremenjujočemu projektu, kot ga predstavlja sodobna različica zimske olimpijade.