Načelna stališča
cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje gradnje in prenove
Energija je prevec dragocena, da bi jo zapravljali! A dogaja se prav to: po vsem svetu se, kot ocenjujejo, polovica energije porabi za gradnjo, rabo in odstranitev zgradb. V Alpah, a tudi povsod po Evropi je delež zasebnih gospodinjstev v strukturi porabe koncne energije ravno tako visok, kot ga dosega prometni sektor v celoti. Dalec najvecji delež v strukturi porabe odpade na ogrevanje prostorov, sledi mu priprava tople vode. Kurilno olje in zemeljski plin sta pri tem najpomembnejša vira energije. Najbolj energijsko potratne so stare, slabo izolirane zgradbe.
Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje prometa
Promet, zlasti še promet osebnih in tovornih vozil, je eden glavnih povzrociteljev podnebnih sprememb. Na obmocju Alp znaša delež prometa v strukturi izpustov toplogrednih plinov vec kot 25 %. Od vseh udeleženih pri tej problematiki je prav promet podrocje, za katero je od leta 1990 dalje znacilna najintenzivnejša rast izpustov toplogrednih plinov. Omenjeni razvoj gre v napacno smer in je v navzkrižju s politicnim ciljem zmanjšanja toplogrednih plinov. Delež poti, opravljenih z osebnim avtomobilom, je v Alpah višji, kot je evropsko povprecje.
Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje varstva narave
Spreminjanje podnebja mocno obcuti tudi narava. Gorska obmocja so na spremembe še posebno obcutljiva, kar se odraža v visoki izgubi biotske raznovrstnosti. Po napovedih znanstvenikov grozi na obmocju Alp do leta 2100 izumrtje skoraj vsaki drugi rastlinski vrsti. Za vrstno najbogatejše obmocje flore v Srednji Evropi bi to pomenilo neizmerno izgubo. Življenjske razmere v Alpah pa se bodo zaradi globalnega segrevanja obcutno poslabšale tudi znanim živalskim vrstam, kot so kozorog, belka in planinski zajec.
Novice
Sophie V. Mahlknecht, CIPRA International
Varstvo biotske raznovrstnosti v Alpah
Projekta LiveAlpsNature in AlpsLife, ki ju je CIPRA začela izvajati septembra 2024, sta dva inovativna projekta v okviru programa Interreg. Pomagata varovati biotsko raznovrstnost v Alpah in se spopadati z vse večjimi izzivi, ki jih prinašata podnebna kriza in intenzivni turizem.
Stališče: Milano-Cortina 2026: Vse prej kot vzorni projekt
Olimpijske igre 2026 v Milanu in Cortini naj bi bile vzorni projekt za trajnostni razvoj. Že zdaj jasno, da ta pričakovanja niso niti približno izpolnjena, trdi Luigi Casanova, nekdanji dolgoletni član upravnega odbora CIPRE Italija in avtor leta 2022 izdane knjige, ki kritično obravnava zimske olimpijske igre.
Caroline Begle, CIPRA International
Alpski teden 2024: Čas za ukrepanje
Pogled nazaj in pogled naprej: dvajset let po prvem Alpskem tednu se je na tem že osmem mednarodnem dogodku v Novi Gorici/SL zbralo več kot 200 ljudi, ki so razpravljali o tem, kaj je pomembno za razvoj alpskega prostora.
Michael Gams, CIPRA International
Novo vodstvo CIPRE
Nacionalni predstavniki CIPRE so za novega predsednika CIPRE International izvolili Uweja Rotha iz Nemčije. Upravni odbor se je tako pomladil in povečal kvoto žensk.
Stališče
Rok Brišnik, CYC
Stališče: Za javni prevoz potrebujemo alpsko vozovnico
Šolanje na domu, obdobje brez javnega prevoza in zaprtje meja: Koronakriza je razkrila nekatere vidike življenja, katerim smo do sedaj morda namenili premalo pozornosti. Rok Brišnik meni, da bi nekaj težav lahko rešili z vsesplošno alpsko vozovnico za javni prevoz. Rok študira geografijo in zgodovino na Univerzi v Ljubljani/SI in je član Mladinskega sveta CIPRE (CYC).
alpMedia
Stališče: pomen procesa soodločanja za revitalizacijo Alpskega Rena
V korito stisnjen rečni odsek Alpskega Rena na območju med Lihtenštajnom, Avstrijo in Švico naj bi le dobil več prostora. Vse tri alpske države so sicer pred več kot desetletjem že podpisale koncept, na podlagi katerega bi bilo mogoče namero tudi uresničiti, a se to doslej še ni zgodilo. Za izvedbo zakonsko določenih izboljšav na področju voda pa sta nujna tudi široko splošno soglasje in proces sprejemanja odločitev, v katerem bodo okoljske organizacije lahko aktivno sodelovale, opozarja Elias Kindle, direktor CIPRE Lihtenštajn.
alpMedia
Stališče: Za spremembo kulture v tranzitnem prometu
Kulturni in družbeni razvoj na območju Alp je pospešila šele trgovina. Od tranzitnega prometa v njegovi sedanji obliki imajo koristi predvsem zunajalpske regije. Če želimo iz alpskih dolin pregnati hrup in odpadne pline, pa potrebujemo veliko več kot zvodenelo direktivo EU, je prepričan Stephan Tischler, predsednik CIPRE Avstrija.