Načelna stališča
cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje gradnje in prenove
Energija je prevec dragocena, da bi jo zapravljali! A dogaja se prav to: po vsem svetu se, kot ocenjujejo, polovica energije porabi za gradnjo, rabo in odstranitev zgradb. V Alpah, a tudi povsod po Evropi je delež zasebnih gospodinjstev v strukturi porabe koncne energije ravno tako visok, kot ga dosega prometni sektor v celoti. Dalec najvecji delež v strukturi porabe odpade na ogrevanje prostorov, sledi mu priprava tople vode. Kurilno olje in zemeljski plin sta pri tem najpomembnejša vira energije. Najbolj energijsko potratne so stare, slabo izolirane zgradbe.
Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje prometa
Promet, zlasti še promet osebnih in tovornih vozil, je eden glavnih povzrociteljev podnebnih sprememb. Na obmocju Alp znaša delež prometa v strukturi izpustov toplogrednih plinov vec kot 25 %. Od vseh udeleženih pri tej problematiki je prav promet podrocje, za katero je od leta 1990 dalje znacilna najintenzivnejša rast izpustov toplogrednih plinov. Omenjeni razvoj gre v napacno smer in je v navzkrižju s politicnim ciljem zmanjšanja toplogrednih plinov. Delež poti, opravljenih z osebnim avtomobilom, je v Alpah višji, kot je evropsko povprecje.
Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje varstva narave
Spreminjanje podnebja mocno obcuti tudi narava. Gorska obmocja so na spremembe še posebno obcutljiva, kar se odraža v visoki izgubi biotske raznovrstnosti. Po napovedih znanstvenikov grozi na obmocju Alp do leta 2100 izumrtje skoraj vsaki drugi rastlinski vrsti. Za vrstno najbogatejše obmocje flore v Srednji Evropi bi to pomenilo neizmerno izgubo. Življenjske razmere v Alpah pa se bodo zaradi globalnega segrevanja obcutno poslabšale tudi znanim živalskim vrstam, kot so kozorog, belka in planinski zajec.
Novice
alpMedia
Stališče: pomen procesa soodločanja za revitalizacijo Alpskega Rena
V korito stisnjen rečni odsek Alpskega Rena na območju med Lihtenštajnom, Avstrijo in Švico naj bi le dobil več prostora. Vse tri alpske države so sicer pred več kot desetletjem že podpisale koncept, na podlagi katerega bi bilo mogoče namero tudi uresničiti, a se to doslej še ni zgodilo. Za izvedbo zakonsko določenih izboljšav na področju voda pa sta nujna tudi široko splošno soglasje in proces sprejemanja odločitev, v katerem bodo okoljske organizacije lahko aktivno sodelovale, opozarja Elias Kindle, direktor CIPRE Lihtenštajn.
alpMedia
Švicarsko predsedovanje Alpski konvenciji
Konec leta 2020 je Švica uradno prevzela dveletno predsedovanje Alpski konvenciji – ena od ključnih tem v prihodnjih dveh letih bo izziv, ki ga prinašajo podnebne spremembe.
alpMedia
Samo spodbujanje turizma ni dovolj
Gorske regije v času podnebnih sprememb: izziv, ki se ga namerava francoska vlada lotiti z izvajanjem posebnega programa za spodbujanje turističnega razvoja. A v ta proces bo treba vključiti tudi področja, kot so obrtništvo, kmetijstvo ali kultura, zahteva CIPRA Francija skupaj z drugimi organizacijami.
Michael Gams
Glasnica trajnostnega razvoja v Alpah
Alenka Smerkolj je odrasla v socialistični Jugoslaviji. Potem ko je zaključila mednarodno kariero na gospodarskem področju, je v Sloveniji sodelovala pri pripravi nacionalne dolgoročne razvojne strategije in Agende 2030. Danes si za udejanjanje ciljev trajnostnega razvoja na celotnem območju Alp prizadeva v vlogi generalne sekretarke Alpske konvencije.
Stališče
Stališče: Prometni kolaps lahko preprečimo le s skupnim sodelovanjem
Reševanja problematike naraščajočega prometa osebnih vozil in tranzitnega prometa se ni mogoče lotiti z regionalnimi ali nacionalnimi pristopi. Rešitve je treba poiskati skupaj, saj Alpe ležijo sredi Evrope, in prav ta geografska banalnost je ključnega pomena za razumevanje prometnopolitične problematike v Alpah – če res želimo preprečiti prometni kolaps, pravi Kaspar Schuler, izvršni direktor CIPRE International.
Isabella Helmschrott, CIPRE Švica
Stališče: Alpe niso neskončen vir energije!
Sončna, vetrna in vodna energija nam pomagajo zmanjševati odvisnost od fosilnih virov energije, kot so premog, nafta ali zemeljski plin. To lahko dosežemo tudi tako, da ne bomo žrtvovali zadnjih alpskih območij z nadpovprečno biotsko raznovrstnostjo, je prepričana Isabella Helmschrott, direktorica CIPRE Švica.
Katarina Žemlja, CIPRA Slovenija
Stališče: Alpe nujno potrebujejo usmerjanje obiska!
Alpski prostor je pod pritiskom: zaradi vse bolj vročih poletij ljudje ohladitev iščemo v gorah, poleg tega pa se pojavljajo tudi trendi, kot so zbiranje všečkov na družbenih omrežjih, potrošniško trženje naravne in kulturne dediščine turističnih organizacij in vedno boljša dostopnost opreme za preživljanje prostega časa na prostem. Ta pritisk lahko ublaži le celovito in strateško upravljanje obiskovalcev, pravi, Katarina Žemlja, sodelavka CIPRE Slovenija.