Načelna stališča

cc.alps: zahteve CIPRE – Energijsko samozadostne regije
cc.alps: zahteve CIPRE – Energijsko samozadostne regije
Postati neodvisen od uvoza energije je vizija, ki marsikatero regijo močno privlači. Samozadostnost je danes modna zadeva in obstajajo že številne dobre zasnove in poskusi, kako se podati na to pot. Bistvo omenjenih zasnov je zadovoljevanje potreb po energiji z obnovljivimi viri iz domače regije ter varčna in učinkovita raba energije. Kdor bo na poti do energijsko samozadostne regije ta načela upošteval dosledno, bo celovito spremenil podobo in strukture svoje regije v dobro lastnega gospodarstva, družbe in tudi okolja.
Dvanajst tez, postavljenih na Letni strokovni konferenci CIPRE oktobra 2009 v Gamprinu/FL
Dvanajst tez, postavljenih na Letni strokovni konferenci CIPRE oktobra 2009 v Gamprinu/FL
Vedno bolj je jasno, da preprost recept, po katerem naj bi blaginjo in kakovost življenja dosegli z gospodarsko rastjo, ne deluje vec. Najocitnejši primeri za to so podnebna in okoljska problematika ter naftni vrh (peak oil). Poleg tega sedanja financna in gospodarska kriza zahtevata nov nacin razmišljanja in delovanja ter socasno odpirata priložnosti za ukrepanje, ki jih moramo izkoristiti. Ponavljanje dosedanjih vzorcev nima prihodnosti ne z ekonomske ne z ekološke perspektive.
Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podroèje prostorskega planiranja
Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podroèje prostorskega planiranja
Alpe so drugaène. Za alpski lok so znaèilne posebnosti, ki jih je pri prostorskem razvoju in varstvu podnebja potrebno upoštevati.

Novice

Stališče: Za prihodnost Alp potrebujemo pozitivne vizije!
Stališče: Za prihodnost Alp potrebujemo pozitivne vizije!
Vizija o privlačnosti trajnostnega alpskega prostora lahko ljudi navduši za spremembe in jih spodbudi k dejanjem, je prepričana Caroline Begle, vodja komuniciranja pri CIPRI International.
Omogočimo spremembe
Omogočimo spremembe
Navdihujoči prispevki, burne razprave, koristne izmenjave, strokovne ekskurzije v čudoviti švicarski kanton Valais, v Brig - Glis in njegovo okolico. Od 5. do 7. septembra je alpsko mesto gostilo AlpskiTeden 2022, ki je tokrat potekal v znamenju osrednje teme: Alpe v prehodu.
Opozorilo o nujnosti podnebnih ukrepov
Opozorilo o nujnosti podnebnih ukrepov
Na območju od Triglavskega narodnega parka v Sloveniji preko Radniga v Avstriji pa vse do švicarskega Gonda so se 13. avgusta 2022 v okviru akcije Ogenj v Alpah zbrali posamezniki, da bi opozorili na nujnost sprejemanja podnebnih ukrepov. Akcija je tokrat potekala pod geslom Alpe potrebujejo podnebne ukrepe.
Želeli smo to, kar danes želite vi!
Želeli smo to, kar danes želite vi!
Kako ljudje različnih generacij razmišljajo o sedanjosti in prihodnosti Alp? Kaj jih pri tem povezuje, kaj razdvaja? Kako najti skupno pot? – Sofia Farina in Stefan Witty v medgeneracijskem dialogu.

Stališče

Stališče: Turizem in Alpska konvencija (še vedno) vsak na svojem bregu
Stališče: Turizem in Alpska konvencija (še vedno) vsak na svojem bregu
Čeprav so ga nekoč izdelali politiki, ki se ukvarjajo s turizmom, je protokol o turizmu prav zanje kamen spotike. Alpska konvencija bi bila pri tem ustrezna platforma, kjer bi se z izzivi v turizmu lahko spopadli na nadnacionalni ravni, je prepričan Peter Hasslacher, predsednik CIPRE Avstrija.
Stališče: Gradnji sekundarnih prebivališč ni videti konca
Stališče: Gradnji sekundarnih prebivališč ni videti konca
Švicarski volilni upravičenci so se na referendumu leta 2012 odločili potrditi ljudsko iniciativo, s katero so zahtevali ustavitev nezadržne gradnje počitniških stanovanj, s tem pa tudi oblikovanje nove politike na področju turizma. Dominik Siegrist, predsednik CIPRE International, ima kljub temu pomisleke, ali bo referendumska volja dejansko upoštevana.
Stališče: Kdo naj makroregionalni alpski dom napolni z življenjem?
Stališče: Kdo naj makroregionalni alpski dom napolni z življenjem?
Kot stanovalci pri gradnji hiše so tudi pri oblikovanju alpske makroregije najpomembnejši udeleženci prav njeni prebivalci. A po petih tednih, odkar se je začel proces oblikovanja, puščajo države in regije predstavnike civilne družbe še vedno v negotovosti in brez pojasnila, ali smejo v njem sploh sodelovati.