Načelna stališča
Dvanajst tez, postavljenih na Letni strokovni konferenci CIPRE oktobra 2009 v Gamprinu/FL
Vedno bolj je jasno, da preprost recept, po katerem naj bi blaginjo in kakovost življenja dosegli z gospodarsko rastjo, ne deluje vec. Najocitnejši primeri za to so podnebna in okoljska problematika ter naftni vrh (peak oil). Poleg tega sedanja financna in gospodarska kriza zahtevata nov nacin razmišljanja in delovanja ter socasno odpirata priložnosti za ukrepanje, ki jih moramo izkoristiti. Ponavljanje dosedanjih vzorcev nima prihodnosti ne z ekonomske ne z ekološke perspektive.
Projekt cc.alps: zahteve CIPRE za podroèje prostorskega planiranja
Alpe so drugaène. Za alpski lok so znaèilne posebnosti, ki jih je pri prostorskem razvoju in varstvu podnebja potrebno upoštevati.
cc.alps: zahteve CIPRE za podrocje gradnje in prenove
Energija je prevec dragocena, da bi jo zapravljali! A dogaja se prav to: po vsem svetu se, kot ocenjujejo, polovica energije porabi za gradnjo, rabo in odstranitev zgradb. V Alpah, a tudi povsod po Evropi je delež zasebnih gospodinjstev v strukturi porabe koncne energije ravno tako visok, kot ga dosega prometni sektor v celoti. Dalec najvecji delež v strukturi porabe odpade na ogrevanje prostorov, sledi mu priprava tople vode. Kurilno olje in zemeljski plin sta pri tem najpomembnejša vira energije. Najbolj energijsko potratne so stare, slabo izolirane zgradbe.
Novice
Michael Gams, CIPRA International
Želeli smo to, kar danes želite vi!
Kako ljudje različnih generacij razmišljajo o sedanjosti in prihodnosti Alp? Kaj jih pri tem povezuje, kaj razdvaja? Kako najti skupno pot? – Sofia Farina in Stefan Witty v medgeneracijskem dialogu.
Caroline Begle, CIPRA International
Ponoven boj za prehod na železnico
Direktiva EU za ciljno usmerjeno spodbujanje kombiniranega tovornega prometa bo revidirana. Obstaja pa nevarnost, da bo okrenjena v korist cestnega prometa, kar bi imelo resne posledice za železniški tovorni promet in okolje, bilo pa bi tudi v nasprotju z Alpsko konvencijo.
Josef Oberhofer, CIPRA Južna Tirolska
Stališče: Podnebni test za žičniške naprave
Južna Tirolska je s 360 žičniškimi napravami ena od držav z največjo gostoto žičniških sistemov. Večina teh naprav se uporablja v turizmu za prevoz oseb do izhodišč za pohodniške poti in turnosmučarske ture v visokogorskem svetu. Žičnice veljajo za svetilnike varstva podnebja ter trajnostne in družbeno sprejemljive mobilnosti. Pa vendar teh pogojev vsi projekti ne izpolnjujejo, opozarja Josef Oberhofer, novi predsednik CIPRE Južna Tirolska.
:Katarina Žakelj, CIPRA Slovenija
Pritisk na Alpe še nikoli ni bil tako velik
Marjeta Keršič-Svetel je ljubiteljica hribov in narave, velika poznavalka Alp, zavarovanih območij, strokovnjakinja strateškega komuniciranja, dolgoletna sodelavka in nekdanja podpredsednica CIPRE. Z njo smo se pogovarjali o pionirstvu, težavah Alp – in njihovi prihodnosti.
Stališče
Isabella Helmschrott, CIPRE Švica
Stališče: Alpe niso neskončen vir energije!
Sončna, vetrna in vodna energija nam pomagajo zmanjševati odvisnost od fosilnih virov energije, kot so premog, nafta ali zemeljski plin. To lahko dosežemo tudi tako, da ne bomo žrtvovali zadnjih alpskih območij z nadpovprečno biotsko raznovrstnostjo, je prepričana Isabella Helmschrott, direktorica CIPRE Švica.
Katarina Žemlja, CIPRA Slovenija
Stališče: Alpe nujno potrebujejo usmerjanje obiska!
Alpski prostor je pod pritiskom: zaradi vse bolj vročih poletij ljudje ohladitev iščemo v gorah, poleg tega pa se pojavljajo tudi trendi, kot so zbiranje všečkov na družbenih omrežjih, potrošniško trženje naravne in kulturne dediščine turističnih organizacij in vedno boljša dostopnost opreme za preživljanje prostega časa na prostem. Ta pritisk lahko ublaži le celovito in strateško upravljanje obiskovalcev, pravi, Katarina Žemlja, sodelavka CIPRE Slovenija.
Chloé Billod in Claire Belet, ADRETS
Stališče: Nov pristop k sezonskemu delu na območju Alp
Slabe delovne razmere, pandemija koronavirusa, podnebna kriza. Turističnemu sektorju v Alpah primanjkuje delavcev, številni so se zaposlili v drugih panogah, zato si je treba prizadevati za oblikovanje novega pristopa k sezonskemu delu, ki pa bi moral vključevati tudi možnost tako sklepanja pogodb o zaposlitvi z več delodajalci hkrati kakor tudi celoletnega prebivanja v turističnih krajih, opozarjata Chloé Billod in Claire Belet, projektni vodji pri ADRETS, eni od članskih organizacij CIPRE Francija.