Načelna stališča
cc.alps: zahteve CIPRE – Turizem in podnebne spremembe
Podnebne spremembe postavljajo alpski turizem pred velike izzive, saj se jim mora ta prilagajati, obenem pa tudi sam postati sprejemljivejši za podnebje. Zlasti na tako kljuènih podroèjih, kot sta promet in energija, so potenciali za omejevanje izpustov CO2 precejšnji. Turizem je panoga, ki je deležna precejšnjih sredstev podpore, zato mora javni sektor prav s spodbujanjem turizma razvoj usmerjati v trajnostno smer. V trenutni razpravi o razvojnih trendih v turistièni industriji prevladujejo stališèa velikih žiènièarskih podjetij, ki se osredotoèajo predvsem na smuèarski turizem in ohranjanje statusa quo. Kdor vse polaga le v smuèanje in sneg, spodbuja kapitalsko intenzivno, visoko tehnizirano obliko alpskega turizma, v kateri prevladujejo monostrukture in ki ni prijazna ne za podnebje ne za okolje.
Alpska konvencija - temelj skupne alpske politike
Alpe so najvišje gorovje v zahodni Evropi. So življenjski prostor skoraj 14 milijonov ljudi, 30.000 živalskih in 13.000 rastlinskih vrst, posebna regija, ki z Alpsko konvencijo razpolaga s posebnim sporazumom, katerega namen je zagotavljati trajnostni razvoj na tem obmocju. Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) spremlja sporazum že od samega zacetka, saj je pripravo tovrstne konvencije zahtevala že leta 1952, ko je bila ustanovljena. Danes je CIPRA zagotovo najbolj angažirana organizacija s statusom opazovalke, ki veliko energije in financnih sredstev porabi za izvajanje in nadaljnji razvoj Alpske konvencije. Kljub svoji ozki povezanosti z Alpsko konvencijo ali pa prav zaradi nje mora biti dvajsetletnica Alpske konvencije povod, da CIPRA preveri in aktualizira svoj odnos do te edinstvene pogodbe.
cc.alps: zahteve CIPRE – Energijsko samozadostne regije
Postati neodvisen od uvoza energije je vizija, ki marsikatero regijo močno privlači. Samozadostnost je danes modna zadeva in obstajajo že številne dobre zasnove in poskusi, kako se podati na to pot. Bistvo omenjenih zasnov je zadovoljevanje potreb po energiji z obnovljivimi viri iz domače regije ter varčna in učinkovita raba energije. Kdor bo na poti do energijsko samozadostne regije ta načela upošteval dosledno, bo celovito spremenil podobo in strukture svoje regije v dobro lastnega gospodarstva, družbe in tudi okolja.
Novice
Michael Gams, CIPRA International
Novo vodstvo CIPRE
Nacionalni predstavniki CIPRE so za novega predsednika CIPRE International izvolili Uweja Rotha iz Nemčije. Upravni odbor se je tako pomladil in povečal kvoto žensk.
Vloga žensk v gorskem reševanju
Ženske imajo kljub svoji manjši zastopanosti, pomembno vlogo pri gorskem reševanju in so nepogrešljiv del ekipe.
Michael Gams, CIPRA International
Biotska raznovrstnost: Švica glasuje o svoji prihodnosti
22. septembra 2024 bodo švicarski volivci glasovali o državljanski pobudi »Za prihodnost naše narave in pokrajine (Pobuda za biotsko raznovrstnost)«. CIPRA Pobudo podpira.
Veronika Hribernik, CIPRA International
Gibanje »Zadnja generacija Avstrije« zaključilo s podnebnimi protesti
Omejitev hitrosti na 100 km/h na avtocestah, zaščita podnebja kot ustavna pravica: to so bile nekatere od zahtev gibanja »Zadnja generacija Avstrije«. V začetku avgusta je skupina napovedala konec podnebnih protestov.
Stališče
Paula Duske, CIPRA International Lab
Stališče: Inovacije so dobre, še boljša pa je povezanost z lokalno skupnostjo!
Kot opozarja Paula Duske, vodja projekta Central Mountains pri CIPRA Lab GmbH, je čezmejno sodelovanje na gorskih območjih lahko učinkovito le v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom.
Kaspar Schuler, CIPRA International
Stališče: Volitve v Evropski parlament 2024: zakaj bi tudi Švicar želel voliti
Švicarska referendumska demokracija ima glede okoljske in podnebne politike tudi pomanjkljivosti. Kaspar Schuler, Švicar in direktor CIPRA International, je mnenja, da bi referendumska demokracija potrebovala temeljit korektiv, kakršnega imajo sosednje države.
Lauren Mosdale, CIPRA Francija
Stališče: Pastirji in pastirice potrebujejo našo podporo
Prekarno delo, dolg delovni čas, izpostavljanje nevarnostim zaradi prisotnosti velikih plenilcev, množice turistov – marsikdo takih pogojev za delo ne bi sprejel. Pastirji in pastirice zato potrebujejo občutno več podpore javnosti, je bila jasna Lauren Mosdale, projektna vodja pri CIPRI Francija.