Glasovi in mnenja vzdolž pohodniške poti Via Alpina

Čezmejna pohodniška pot skozi vseh osem alpskih držav: pred 25 leti so se te sanje uresničile s pohodniško potjo Via Alpina. Štirje ljudje iz različnih držav nam povedo, kaj jim pomeni Via Alpina.

CIPRA International

Želite izvedeti več o predstavnikih CIPRE International? Kliknite tukaj!

Več novic

Prebivalstvo in kultura so del Alp
Pri oblikovanju Alpske konvencije je bilo področju "prebivalstvo in kultura" priznano prednostno mesto. Danes pa je od tega ostalo le malo. Sedaj naj sicer za to področje morda ne bi pripravili protokola, ustanovili pa naj bi vsaj delovno skupino.
Promet v Alpah onesnažuje zrak
Rezultate meritev kakovosti zraka je pogosto potrebno interpretirati, včasih pa vodijo v prav nenavadne sklepe: številke, s katerimi trenutno razpolagajo v Chamonixu in dolini Maurienne, kažejo, da odsotnost tovornih vozil v dolini Chamonixa od nesreče v montblanškem predoru naprej ni imela nobenega pozitivnega vpliva na kakovost zraka, tranzit dvojnega števila tovornjakov skozi dolino Maurienne pa nobenega negativnega. Te meritve so bile opravljene na podlagi zahtevnih tehničnih standardov, pravilno pa jih lahko interpretiramo le v primeru, če smo jih opravili na ustreznih lokacijah in če jih povežemo z drugimi vplivnimi vrednostnimi ter upoštevamo lokalne vremenske razmere.
Raziskava OECD o alpskem prometu, sprejemljivem za okolje: Možno brez revolucije
"Alpski prostor je še posebej občutljivo področje, na katerega zaradi topografskih značilnosti in obsega prometa na zelo majhni površini močno vplivajo obremenitve okolja, ki jih povzroča promet." To je izjava iz predgovora raziskave, ki so jo januarja v Chamberyju predstavili avtorji pilotskega projekta EST (trajnostni in za okolje sprejemljiv alpski promet) pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Projekt so skupaj pripravile Avstrija, Francija in Švica. Študijo so opravili v okviru raziskovalnega projekta OECD o trajnostnem in za okolje sprejemljivem prometu.
Težave pri saniranju varovalnih gozdov na Bavarskem
Zveza za varstvo narave poziva bavarsko deželno vlado, naj pripravi poseben program za saniranje varovalnih gozdov v Bavarskih Alpah, ki bi se izvajal vsaj dvajset let.

Prireditve

  • 2025-06-16T17:00:00+02:00
  • 2025-06-16T18:30:00+02:00
  • Mestna knjižnica Kranj (Gregorčičeva ulica 1)
16.06.2025
Predavanje in delavnica: Kranj ima onesnažen zrak – kako ga izboljšati? Mestna knjižnica Kranj (Gregorčičeva ulica 1)
  • 2025-06-21T00:00:00+02:00
  • 2025-06-21T23:59:59+02:00
  • Planina v Lazu
21.06.2025
Dan s pastirico Planina v Lazu
  • 2025-06-27T08:30:00+02:00
  • 2025-06-28T13:00:00+02:00
  • SAL - Saal am Lindaplatz, Landstrasse 19, 9494 Schaan, Liechtenstein
27.06.2025 - 28.06.2025
ForumPrihodnosti Alp 2025 SAL - Saal am Lindaplatz, Landstrasse 19, 9494 Schaan, Liechtenstein
  • 2025-06-30T08:30:00+02:00
  • 2025-07-04T14:00:00+02:00
  • Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
30.06.2025 - 04.07.2025
Mednarodna poletna šola politične ekologije Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
  • 2025-07-02T20:00:00+02:00
  • 2025-07-02T21:00:00+02:00
  • Ribčev Laz
02.07.2025
Pozdrav Triglavu Ribčev Laz

Dejavnosti in projekti

Central Mountains
Central Mountains
V projektu Central Mountains, katerega namen je izmenjava znanja na območju Alp in Karpatov ter zunaj njega, si CIPRA International Lab skupaj z drugimi projektnimi partnerji prizadeva za udejanjanje čezmejnega in trajnostnega razvoja gorskih regij v Srednji Evropi.
Podkast speciAlps
Podkast speciAlps
[Projekt zaključen] Od umetne inteligence do zadnjega kilometra, omejitev nosilnosti in “dregljajev”: serija podkastov speciAlps in spletni seminar se ukvarjata s tematiko usmerjanja obiskovalcev za širše občinstvo.
Ars vivendi
Ars vivendi
[Projekt zaključen] Kako v proces učenja in poučevanja vključevati cilje trajnostnega razvoja (SDG)? Odgovor na vprašanje ponuja projekt ars vivendi, v okviru katerega nastaja didaktični instrument, ki bo v pomoč pri vključevanju vsebin Agende 2030 za trajnostni razvoj v izobraževalni prostor.

Sporočila za medije

Sončev obrat v zimskem turizmu
Sončev obrat v zimskem turizmu
Alpski regiji je bogastvo prinesel turizem. Ta sicer v mnogih delih alpskega prostora še naprej ostaja pomemben vir dohodkov, pomeni pa tudi veliko tveganje. Podnebne spremembe in posledično spremenjeno vedenje počitniških gostov in obiskovalcev postavlja alpske destinacije pred precejšnje izzive. V letu 2017, ki ga je OZN razglasila za mednarodno leto trajnostnega turizma za razvoj, je Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) pripravila dokument s stališčem glede omenjene problematike in izdelala interaktivno predstavitev, saj želi tako javnost spodbuditi k razmisleku o nujno potrebnih spremembah na tem področju delovanja.
Optimistično v prihodnost brez olimpijskih iger!
Optimistično v prihodnost brez olimpijskih iger!
V Alpah več krajev razmišlja o kandidaturi za zimske olimpijske igre leta 2026 in se pri tem sklicuje na Olimpijsko agendo 2020, ki jo je Mednarodni olimpijski komite (MOK) izdelal potem, ko je prišlo do množičnega umika držav kandidatk iz boja za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2022. Omenjena Agenda sicer veliko obljublja, a malo daje. Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) svojega dosedanjega stališča o organizaciji zimskih olimpijskih iger na alpskih tleh tako ne spreminja in ji še vedno nasprotuje.
O zapuščenih domovih, jelenih in ljudeh
O zapuščenih domovih, jelenih in ljudeh
Kako priseljevanje in odseljevanje prebivalstva, urejanje prostora ali podnebne spremembe vplivajo na kakovost življenja? Odgovore na to in številna druga vprašanja bo slišati na Alpskem tednu, ki bo od 11. do 15. oktobra 2016 v nemškem kraju Grassau. Osrednja tema Alpskega tedna bo raznolikost v odnosih med Alpami in ljudmi, ki v njih živijo, delajo ali preživljajo prosti čas. Dogodek prirejajo ključne alpske organizacije, med njimi tudi Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA).
Riedberger Horn – vzorčen primer za prihodnost?
Riedberger Horn – vzorčen primer za prihodnost?
Kot je odločila bavarska vlada, bo o prihodnji usodi primera Riedberger Horn, s tem pa tudi Bavarskega alpskega načrta odločalo 1300 prebivalcev občin, ki ležita ob vznožju gore. Kot je razvidno iz zemljevida, ki ga je CIPRA pripravila v okviru projekta alpMonitor, tak razvojni trend sploh ni osamljen primer.