Ohranimo pogled na zvezde

Temne noči so v našem svetlem svetu postale redek pojav. Umetna svetloba iz naselij, industrije, ulične razsvetljave in oglasnih panojev osvetljuje nočno nebo. V Avstriji nastaja novo območje naravnega nočnega neba, ki ohranja pogled na temno in zvezdnato nebo.

CIPRA International

Želite izvedeti več o predstavnikih CIPRE International? Kliknite tukaj!

Več novic

Projekt spodbujanja turisticnih struktur v Graubündnu
Ker ustvarjena dodana vrednost turisticne panoge v Graubündnu že nekaj casa upada, je švicarski kanton v vladni program za obdobje 2005-2008 vkljucil razvojni program "Priložnosti turizma", v okviru katerega se izvaja projekt "Konkurencne strukture in razdelitev nalog v graubündenskem turizmu". Prvi rezultati projekta so pred kratkim izšli tudi v posebni publikaciji.
Zaznavanje Alp v evropski kulturni zgodovini
Publikacija z naslovom "Die Alpen! Les Alpes!" je raziskovalno porocilo, v katerem sta Jon Mathieu in Simona Boscani Leoni preucevala fenomen zaznavanja Alp v evropski kulturni zgodovini od renesanse dalje. Raziskovalni projekt, razdeljen na švicarski in mednarodni del, izhaja iz domneve, da se cut pripadnosti Alpam od države do države razlikuje veliko bolj, kot se je domnevalo doslej.
Mednarodni kongres o graubündenski južni meji
"Graubündenska južna meja od leta 1943 do 1945. Begunci, partizani, špijoni, tihotapci in alpinist Ettore Castiglioni" se glasi mednarodni kongres, ki bo od 2. do 4. junija v Maloji v Švici, posvecen pa bo usodi italijanskega antifašista Ettoreja Castiglionija, ki ga v Italiji castijo kot junaka, v Švici pa ga pozna le malokdo. Dramaticni zadnji dan njegovega življenja se je odvijal v Maloji, kjer je 12. marca 1944 zmrznil na begu v Italijo.
Plaz tovornjakov prek Brennerja s predorom ali brez njega
Plaz tovornjakov prek Brennerja s predorom ali brez njega
Študija o nacrtovani gradnji železniškega predora pod Brennerjem, ki jo je opravil švicarski Inštitut za raziskovanje prometa progtrans, je podvomila o smiselnosti projekta. Tudi v primeru, da bi bil predor res zgrajen do leta 2015, se bo do leta 2025 število tovornjakov prek brennerskega prelaza vsak dan povecalo za 2000 tovornjakov oz. obseg tovornega cestnega prometa se bo do leta 2025 povecal s 27 mio. ton na 39 mio. ton - in to ne glede na to, ali predor bo ali ne bo.

Prireditve

  • 2025-06-12T10:00:00+02:00
  • 2025-06-12T12:00:00+02:00
  • spletno
12.06.2025
Kup kamenja ali pomembna dediščina: spletni posvet o dediščini suhozidne gradnje spletno
  • 2025-06-16T17:00:00+02:00
  • 2025-06-16T18:30:00+02:00
  • Mestna knjižnica Kranj (Gregorčičeva ulica 1)
16.06.2025
Predavanje in delavnica: Kranj ima onesnažen zrak – kako ga izboljšati? Mestna knjižnica Kranj (Gregorčičeva ulica 1)
  • 2025-06-21T00:00:00+02:00
  • 2025-06-21T23:59:59+02:00
  • Planina v Lazu
21.06.2025
Dan s pastirico Planina v Lazu
  • 2025-06-27T08:30:00+02:00
  • 2025-06-28T13:00:00+02:00
  • SAL - Saal am Lindaplatz, Landstrasse 19, 9494 Schaan, Liechtenstein
27.06.2025 - 28.06.2025
ForumPrihodnosti Alp 2025 SAL - Saal am Lindaplatz, Landstrasse 19, 9494 Schaan, Liechtenstein
  • 2025-06-30T08:30:00+02:00
  • 2025-07-04T14:00:00+02:00
  • Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
30.06.2025 - 04.07.2025
Mednarodna poletna šola politične ekologije Fakulteta za družbene vede, Ljubljana

Dejavnosti in projekti

AlpES
AlpES
[Projekt zaključen] Ekosistemi in njihove storitve segajo prek državnih meja, zato je za njihovo zaščito v spreminjajočih se okvirnih pogojih, trajnostno rabo, upravljanje in preprečevanje tveganj potreben transnacionalen pristop. Da bodo ciljne skupine projekta AlpES, tj. javne institucije, oblikovalce politik, nevladne organizacije, raziskovalce in gospodarske deležnike, pri tem lahko delovale skupaj, morajo izhajati iz skupnega razumevanja ekosistemskih storitev, primerljivih informacij o njihovem stanju ter podpore pri umestitvi tega koncepta v lastno delovanje.
SPARE – alpske reke kot življenjske žile družbe
SPARE – alpske reke kot življenjske žile družbe
[Projekt zaključen] Kakšno je stanje alpskih rek? Kako lahko prepričamo pristojne in druge zainteresirane, da se zavežejo k celovitemu upravljanju vodotokov? Na ta in mnoga druga vprašanja želi odgovoriti projekt SPARE.
I-LivAlps
I-LivAlps
[Projekt zaključen] Ena od prednostnih nalog Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA) je spodbujanje zanimanja in znanja ljudi v Alpah ter sposobnosti njihovega delovanja. Namen dvoletnega projekta I-LivAlps: LivingLabs with young people in the Alps je med seboj povezati ljudi, ki pripadajo različnim generacijam in prihajajo iz različnih alpskih držav, kar bo omogočilo skupni razvoj procesnega in strokovnega znanja o izbranih temah. Aktivno sodelovanje mladih v procesih odločanja krepi vlogo mladih v alpskem prostoru. H konkretnim rezultatom omenjenega projekta sodijo ideje za delovna mesta, s katerimi bi alpske regije za mlado generacijo postale oz. ostale bolj zanimive.

Sporočila za medije

Tovorni promet sodi na tire
Tovorni promet sodi na tire
Na spremembe direktive o cestnih pristojbinah (direktive o evrovinjeti) ni več moč čakati. Mreža iMONITRAF! in Mednarodna organizacija za zaščito Alp CIPRA International spričo tega zahtevata hitro soglasje glede dopolnitev k slednji v dobrobit ljudi in narave. Osrednji cilj direktive – preusmeritev tovornega prometa na tire – je treba uresničiti.
Zagoreli Ognji - za gozd
Zagoreli Ognji - za gozd
Z dogodkom Ogenj v Alpah pri CIPRI opozorimo na celovit način reševanja okoljskih in razvojnih vprašanj v Alpah. Tema letošnjega Ognja je bil gozd, njegova nega in socialne funkcije.
Krepitev biotske raznovrstnosti – pilotne regije delijo svoje izkušnje
Krepitev biotske raznovrstnosti – pilotne regije delijo svoje izkušnje
Urejanje zelenjavnih gredic, sprehodi po gozdu, pogostejše samostojno pripravljanje jedi – zavest o pomenu narave za kakovost našega življenja se je okrepila, tudi zaradi koronakrize. Tako raznovrstni, kot je narava, pa so bili tudi koncepti delovanja petih pilotnih regij iz Avstrije, Francije, Italije in Slovenije v okviru projekta speciAlps, ki je trajal od aprila 2017 do marca 2020. Sodelujoči v projektu so med drugim urejali zbirke domačih semen, organizirali so šolske ekskurzije, odpirali tematske poti itd. Poleg tega bo ob svetovnem dnevu biotske raznovrstnosti, ki ga obeležujemo 22. maja, izšla brezplačna publikacija, v kateri bodo zbrane izkušnje pilotnih regij pri izvajanju projekta.